Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 08.12.1986

  08.12.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

ponedeljek, 8. december 1986, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1123

Delo, Šport: ... Pregled alpinističnih filmov zdaj še v Kranju

Po prikazu v Cankarjevem domu v Kranju na sporedu štirje filmi - Mačehovski odnos televizije - V Ljubljani letos manj gledalcev
KRANJ — Tudi letos pripravljajo v Kranju festival alpinističnih filmov. Tokrat že tretjič, zato lahko rečemo, da se je ta oblika amaterskih filmskih storitev že udomačila v tem mestu, ki tako poleg vrhunskih alpinističnih storitev postaja eno izmed središč našega alpinizma tudi na tem področju.

• Vse filme boste lahko videli v soboto, 13. decembra ob 20. uri v Kino Center v Kranju. Vstopnice so na voljo v pisarni PD Kranj, na dan predstave pa pri blagajni kina.

Planinska zveza Slovenije vsako leto objavi razpis, na katerega avtorji lahko prijavijo svoje izdelke. Te potem pregleda strokovna žirija. Letos so jo sestavljali dr. Tone Strojin kot predstavnik PZS, Neva Mužič z Vesna filma in predstavnika RTV Ljubljana, režiser Staš Potočnik in snemalec Rado Riedl. Izbrane filme potem najprej pokažejo v Cankarjevem domu. Letošnji predstavitvi si je ogledalo nekaj manj gledalcev kol prejšnja leta. Krivda gotovo ni v kvaliteti filmov, ki je iz leta v leto boljša, ampak v organizaciji pregleda, ki ne dohaja razvoja kvalitete filmov. Alpiniste-snemalce pa močno moti tudi, da njihove filme popolnoma ignorira televizija. Izgovori, da filmi ne ustrezajo predvajanju na televiziji zaradi tehničnih pomanjkljivosti niso več aktualni. Naše filme veselo presnemavajo na video tehniko in jih kažejo na televiziji, žal, za sedaj le na italijanski. Razlago za mačehovski odnos naše televizije še najlaže pojasnimo s strahom profesionalnih snemalcev pred konkurenco, ki se zaradi vse večje kvalitete amaterskih filmov pač bojijo za svojo eksistenco. Sicer pa so enega naših najboljših snemalcev alpinističnih filmov zaposlili kot snemalca na mariborski televiziji. To pa je tudi vse, kar so televizijci naredili zato, da bi naše filme videlo več ljudi.
Nekaj se je premaknilo na festivalu športnih in turističnih filmov v Kranju, kjer je bil letos celo ves večer posvečen alpinističnim filmom, vendar le 16 milimetrskim Večina amaterjev snema na super 8 format, saj je oprema za 16 mm predraga, pa tudi pretežka za nas. Tako nam ostanejo le »naši« festivali kot edino mesto, kjer lahko pokažemo naše izdelke.
Letos bomo v Kranju videli štiri filme. Primorski snemalec in eden naših najboljših alpinistov Peter Podgornik nam bo predstavil film o petdnevnem vzponu prek previsne stene El Capitana v Kaliforniji. S prijateljem sta opravila prvo jugoslovansko ponovitev ene najtežjih smeri v tej steni. Komentar ob glasbi nam bo predstavil doživljanja ob premagovanju skrajnih težav.
Kako je videti trening alpinistov v plezalnem vrtcu, nam bo povedal in pokazal Oton Naglost v filmu Pred vzponom. Tako plezanje je še vedno najboljša priprava za prave ture. Vse je tako kot v resnici. Pravi situacijski trening, kot ga poznajo tudi vsi drugi vrhunski športniki. Tu se začne vzgoja bodočih alpinistov, tu se že izkušeni pripravljajo za svoje vzpone.
V Kranju bom predstavil Himalajo, kakršno ne moremo spoznati na odpravah, ki se jim vedno mudi. Dve leti sem bil kot inštruktor v šoli za nepalske gorske vodnike v Manangu. Tam se višinski nosači naučijo tudi tehničnih prvin, ki jim številnim izkušnjam navkljub še vedno manjkajo. S temi pridobitvami postanejo povsem enakovredni evropskim osvajalcem njihovih gora. Snemanje v dveh zaporednih letih pokaže tudi napredek v gradnji potov in mostov, ki ga pri enkratnem obisku ne opazimo. Vtise še poglobi originalna glasba s številnimi situacijskimi posnetki in komentarjem.
Za konec bomo spoznali še eno alpinistično areno, Patagonijo, kot jo je videl in doživel Peter Podgornik. Jugoslovani tudi na tem, skrajno južnem delu Amerike postajamo alpinistična velesila. Dve prvenstveni smeri in osvojitev obeh glavnih vrhov Cerro Torreja in Fritz Roya nas uvrščata med redke izbrance. Posebno doživetje v filmu je srečanje dveh naših odprav. Srečali sta se prav pod vrhom Cerro Torreja.
Da se stvari premikajo na bolje, kaže tudi ponudba članov žirije, da televizijski snemalci pripravijo tečaj za amaterske snemalce alpinističnih filmov. Spoznali naj bi nekaj trikov in zvijač pri snemanju in zlasti pri montaži filmov. Prav montaža je naša najšibkejša točka. Nekaj poskusov, da bi naše filme zmontirali profesionalni montažerji, se ni obneslo. Svoj film lahko dobro obdelaš le sam. Znanje pri tem največ koristi, zato to pobudo sprejemamo z odprtimi rokami. Upamo le, da ne bo ostalo le pri obljubah. Take ponudbe so vsekakor bolj na mestu, kot pa očitki našim filmom, da so polizdelki.

PETER MARKIČ

ALPINISTIČNE NOVICE

Nova smer z bivakom
Peter Podgornik in Ajo Slamič (oba AO Nova Gorica) sta v južni steni Jerebice 19. in 20. novembra preplezala novo smer, ki poteka desno od Sivega ideala, spodaj po ploščah, v drugi polovici pa po izrazitem stebru. Gre za najtežjo smer v steni (ocenila sta jo VII in VI), saj so težave razporejene čez celotno steno. Od desetih raztežajev je samo eden lažji od šeste stopnje. Noč sta preživela dober raztežaj pod vrhom. Podgornik je smer posvetil svoji materi, imenuje se »Vaja con dias«. Za 450 metrov sta potrebovala 12 ur.

Na različnih koncih
Slavko Svetičič je 18. novembra plezal v vzhodni steni Batognice. Najprej je ponovil Smer za luftarje iz leta 1984 (Podgornik-Hrvatin), ki je ocenjena V, 160 m. To je bila 2. ponovitev in 1. SP. Potem pa je levo od lete splezal novo in jo imenoval As (160 m. V—. 2 uri).
Dve novi smeri sta bili splezani čisto na drugem koncu Slovenije. Robi Supin in Samo ter Avgust Robnik so v Klemenči peči preplezali Paranoik (VI+. VI. e. 200 m. 6 ur). Supin in Avgust Robnik pa nato še Encijan (varianta Drvarnice), ki je visok le 120 m, ocena pa VI+ , IV, plezala pa sta eno uro.

Razmišljajo o evropski seriji
Organizatorji mednarodnega tekmovanja v Športnem plezanju resno razmišljajo o evropski seriji. Njihovo tekmovanje je že dovolj uveljavljeno, čeprav je bilo letos šele drugič. Kaže. da ga bodo še naprej prirejali na dveh krajih (Arco in Bardonecchia) ter v povezavi z nacionalnim šampionatom. Ob teh dveh se bosta, kot je videti po letošnjem obisku in rezultatih, hitro uveljavili še podobni tekmovanji v Franciji in Španiji. Če bi tem priključili še napovedano mednarodno tekmovanje »Marjan '87«, pa bi že imeli serijo, pišejo in sprašujejo o podrobnostih.
Toda medtem so v Splitu ugotovili, da na Marjanu ni več možnosti za večja tekmovanja, za tekmovanje izven Splita, pa se boje, da ne bi zbrali dovolj denarja. Nekaj podobnega so ugotovili na Reki, koder so se tudi navdušili za tovrstne prireditve. Bomo torej ostali brez primernega (mednarodnega) tekmovanja, ki bi ga lahko predlagali naglo se razvijajočemu gibanju za tovrstne preizkušnje?
V Sloveniji pa ni prave volje niti za prirejanje republiških ali celo manjših tekmovanj. S Hrvaške prihajajo glaso-vi, da razmišljajo o seriji tekmovanj, na katerih bi se dosežki točkovali podobno kot na smučarskem evropskem ali svetovnem pokalu. Državno prvenstvo v hitrem plezanju, ki je v načrtu vsako leto med prvomajskimi prazniki v Paklenici, tudi nima »zaledja«. Na podobna tekmovanja na tujem ni organiziranih odhodov... Pomeni to, da za tovrstno aktivnost ni zanimanja ali pa je spet kriva le slaba organiziranost?

FRANCI SAVENC

Večina v stenah ob obali
V dneh okoli praznikov se je veliko alpinistov odločilo za Osp in stene kanjona Paklenice. Ni bilo sicer kakšnih izrednih dosežkov, vendar odličnih vzponov ni manjkalo. V Ospu je lnternacionala doživela 3. in 4. prosto ponovitev. Najprej jo je 23. novembra preplezal Marko Lukič v navezi z Armandom Polegekom. Strinja se z oceno VIII+. Za njim je to uspelo še Viliju Gučku, ki pa je smer ocenil z VIII (plezal je z Mitjem Andrenškom). Tako Lukič kot Guček sta prosto ponovitev opravila na enak način (rot kreis - rdeči krog po naše, v nadaljevanju r. k.). Lukič je s Sašom Prosenjakom prosto preplezal Super hik (VII + , r. k.), potem pa 22. novembra v navezi s Polegkom še 2. prosto ponovitev Stebra jutranje zvezde (r. k). Rehberger, ki je smer prvi splezal prosto, je dal oceno VII. Vendar so se zadeve sedaj malo spremenile. Prvi raztežaj ostaja VI+ (potreben je friend št. 2 in pol, v drugem raztežaju pa se je pri poskusu proste ponovitve odlomila luska in je sedaj raztežaj težji. Lukič ga je ocenil VII+, takšne težave pa so po njegovem mnenju tudi v tretjem, zadnjem. Super hik je splezal še Srečko Likar (r. k.) s soplezalcema Rabičem in Polegkom. lnternacionala, ki jo sicer redko plezajo, sta klasično ponovila Bojan Pograjc in Mitja Praprotnik. Dare Juhant in Romana Tomšič pa sta 22. in 23. novembra v desetih urah opravila 2. mešano ponovitev Pajkove strehe.
V kanjonu Paklenice je bilo še več plezalcev. Kratke smeri spodaj v kanjonu so bile najbolj oblegane. Diagonalko (VI+) je prosto ponovila Ela Leskovšek v navezi z Marjeto Tomšič. Leskovškova je prosto splezala še Velebitsko v navezi z Igorjem Vojvoda. Boris Osolnik (prosto je splezal Diagonalko) in Tomšičeva pa sta jo ponovila na klasičen način. Nino Kurtalj in Boris Čujič sta opravila 1. prosto ponovitev smeri Hugga Wugga (najdaljša v Paklenici, dolga je 14 raztežajev). Težave so tja do VII-. Čujič je s soplezalko prosto ponovil Levo Tržiško (VII-), s Srečkom Meičem pa sta 30 m desno od vstopa v smer Rampa kamin opravila nov vzpon s težavami do VII-. Smer, ki je opremljena z običajnimi klini, sta imenovala Potres. Tin Ilakovec pa je plezal Hobit (VII-) in WC (VII + ).
Igor Kalan in Bojan Počkar sta prosto ponovila Slovensko original (VII+). Počkar in Darko Podgornik pa prosto Forma Vivo, Hidrogliser in Diagonalko.
Silvo Babič je ponovil Joint (VII—), WC, v navezi s Francijem Topolovcem pa prosto Ljubljansko (VI+).
Celjani so med drugim plezali Ljubljansko, Levo Tržiško in Velebitaško (Simončič in Felicijan) ter Petrovo varianto (Turnšek in Primožič).
Naj bodo težje smeri za spremembo na koncu. Vili Guček je najbrž opravil šele 1. ponovitev smeri Ona ljubi rock (VIII-, on sight). Plezal je z Andrejem Kmetom. S soplezalcem je nato prosto ponovil Klin (ocenil ga je VIII. r. k.). Barbaro je splezal v prvem poskusu (VIII, on sight, prvotna ocena VIII+). Po tretjem svedrovcu in glavnih težavah na koncu plošče je splezal desno od drevesa za spust. Potem pa je nad parkiriščem splezal že smer, za katero ne ve imena. V njej so lepo vidni petzlovi svedrovci, poteka pa prek strehe. Težave so po njegovem spodaj VIII-, streha pa je VII+.
Smer Utopija 85 je doživela tokrat dve ponovitvi. Prosto sta jo ponovila Guček (rot punkt, po naše rdeča pika, na kratko r. p.). ki je plezal z Darkom Podgornikom in Lukič. Kot vemo so smer ob prvenstvenem vzponu ocenili celo IX-. Vendar je bilo po ponovitvah takoj jasno, da je bila ocenjena nerealno. Najprej so oceno znižali na VIII+ , kmalu nato celo za stopnjo nižje na VIII-. Guček in Lukič pa sedaj predlagata celo VII + in pristavljata, da je nujno potrebno ocene mnogih prosto preplezanih smeri pri nas uskladiti. Na vsak način, saj je razlika v kvaliteti med prostimi plezalci precejšnja.
Matjaž Ravhekar in Rafko Kolbl pa sta plezala v Novem vrhu. Plezala sta Omamo (VII+ in VIII-. Ravhekar prosto) in Reformacijo (oba prosto. Kolbl obe smeri kot drugi v navezi).

40 let postaje GRS v Mojstrani
V Mojstrani so slavili 40-letnico organiziranega delovanja postaje gorske reševalne službe. Ob tej priložnosti so izdali tudi lično brošuro, ki s sliko in besedo ilustrira njihovo delo.
Gorski vodniki pa tudi drugi izpod Triglava so reševali že v najzgodnejšem obdobju alpinizma na naših tleh. Leta 1946 pa se je Janez Brojan, gorski reševalec še pred vojno, udeležil tečaja v Krnici in rodila se je nova postaja. 20. novembra so imeli ustanovni sestanek. Danes je postaja GRS v Mojstrani ena najbolj obremenjenih, z odlično ubrano ekipo, ki je vedno pripravljena pomagati.

Predavanje o tujih gorah
Čeprav nekateri trdijo, da je zanimanja za planinska diapredavanja vse manj, dokazujejo obiski, da to ni pov-sem res, če so predavanja javnosti primerno predstavljena, zlasti pa, če je predavatelj znan alpinist.
Potrebna je torej dobra organizacija in dobro predavanje. Predstavljamo dva predavatelja, ki to nudita. Viki Grošelj (Justinova 8, 61210 Šentvid, tel. 52-004) je pripravil tri predavanja — Sneg na Kilimanžaru, Vihar nad Aconcaguo in 2x8000 m, Pavle Kozjek (do Kofol, Mucherjeva 4. 61000 Ljubljana, te!. 346-068) pa kar šest: Prvič v Himalaji; (Gangapurna '83), Po domačih in evropskih gorah, V stenah Severne Amerike. Med zakladnicami snega (Jalung Kang '85), Peklenska gora (Cerro Torre '86) in Na dveh osemtisočakih.

Alpinizem na TV Sarajevo
Alpinist in nadarjen snemalec ter režiser Erol Čolakovič je za sarajevsko TV, točneje za serijo »Človeški faktor«, pripravil več zanimivih prispevkov o alpinizmu. Enega izmed njih bodo predvajali 28. t. m. 40. minutni film prikazuje plezanje Borisa Kovačeviča in Željka Rudana v Severnem stebru Bahtijevice v Sivadijah na Prenju. To atraktivno steno sta prva poskušala preplezati že Zijo Jajatovič (umrl med prvim zimskim pristopom na Lupoglav, 1. 1970) in Paša Grbo konec šestdesetih let. Prva pa sta smer v drugem poskusu preplezala Zagrebčana Marijan Čepelak in Vladimir Mesarič leta 1969. Potem je bilo spet več poskusov, prvo ponovitev pa sta opravila šele leta 1974 z bivakom Alija Vatrenjak in Slobodan Žalica. Prav tako z bivakom sta 1976 uspela Zoran Bošnjak in Erol Čolakovič itd.

Marjan Raztresen urednik PV
Komentator Teleksa bo januarja prevzel uredništvo planinske revije — V vsebinski zasnovi ne bo bistvenih sprememb

LJUBLJANA — Glavni odbor PZS je na zadnji seji za novega glavnega in odgovornega urednika Planinskega vestnika imenoval Marjana Raztresena. Novi urednik je na sestanku uredniškega odbora - le ta je ostal v glavnem nespremenjen - dejal, da ne bo bistveno spreminjal vsebinske zasnove. Stalne rubrike so bile namreč dovolj odmevne, izbira pa prilagojena različnim okusom. Vsebino bo treba sčasoma tudi popestriti s takšnimi zapisi, ki niso strogo planinske narave. Tako naj bi Vestnik pridobil širši krog bralcev.
»Če so Vestniku pred leti očitali, da je preveč literarno usmerjen in če je bil letošnji preveč novičarski, bo novi Vestnik potemtakem moral ubrati srednjo pot«, je poudaril Raztresen in dodal: »Kmalu bo treba preiti na ofsetni tisk in najti profesionalnega tehničnega urednika.«
V prihodnje bo več prostora v reviji namenjeno oglasom, saj se je v nekaterih letošnjih številkah celo dogajalo, da so zadnje strani ostajale prazne. Vendar je Banovec v zvezi z oglaševanjem opozoril na nekatere zaplete, ki pa so več ali manj administrativne narave. Takšne težave bi v dobro Vestnika morali premostiti v hiši Planinske zveze. Novemu uredniku bodo poleg celotne slovenske planinske javnosti morali priskočiti na pomoč tudi or-gani PZS. Tu mislim predvsem na komisijo za kulturno dejavnost, INDOK službo, propagandno komisijo ... Prav slednja morala veliko storiti tudi za dvig naklade, vendar za sedaj še ni izpolnila pričakovanj.
In kaj ponuja bralcu novembrska številka Planinskega vestnika? V komentarju Jože Dobnik sprašuje, ali je članarina za planince res previsoka. Na podlagi statističnih podatkov ugotavlja, da znesek le ni previsok in se zaradi njega število članov v planinski organizaciji ne zmanjšuje. Vzroki za upad v nekaterih društvih so po njegovem »organizacijske slabosti in prešibki programi društvenih aktivnosti.«
Daša Šter se v literarnem prispevku z nostalgijo spominja prijatelja - alpinista, ki se je lani poleti smrtno ponesrečil v steni Široke peči. Sledi zapis Franca Ceklina, ki govori o izredno drznem dejanju partizana Ivana Likarja - Sočana. Sam se prebije skozi nemški obroč, pri tem je ranjen v koleno, vendar kljub temu prehodi dolgo pot in se po skoraj mesecu dni bežanja in skrivanja pred sovražnikom vrne v svojo enoto.
O »Triglavskih smetarjih« govori reportažni zapis Jožeta Čurina. Letos so s te naše »svete gore« prostovoljci prinesli 80 velikih črnih vreč odpadkov. Avtor je tu ožigosal tudi skupino prostovoljnih gasilcev, ki so na Triglav privlekli gasilske cevi in jih tam pustili.
Konec septembra je Franček Knez v Logarski dolini pripravil tiskovno konferenco. Novinarji so ga spraševali tudi o njegovih presežnikih; o najtežji in najlepši steni, o najhitrejšem vzponu ... Avtorica prispevka, ki se je udeležila konference pa govori tudi o najkrušljivejši steni — to je o denarju in zavisti, o naših majhnih šovinizmih. »Da Franček Knez in naši alpinisti ne bi obstali pred to najkrušljivejšo steno,« pravi na koncu.
Med društvenimi novicami zasledimo tudi spis Polone Frelih, učenke šestega razreda osnovne šole iz Podbrda. Kako prijetna osvežitev je to v poplavi enoličnih poročil o planinskih slavjih. V njenem sestavku, ki sicer opisuje izlet na Črno prst, najdemo tudi tole misel: »Ne hoditi v gore je prav tako kot imeti polne police knjig, pa nobene odpreti.«

MATEJ ŠURC

OD TOD IN TAM

Spominski pohod na Tisje
LITIJA - Planinsko društvo Litija vabi na tradicionalni 6. spominski planinski pohod na Tisje, ki bo v počastitev občinskega praznika 14. t. m. Trasa pohoda bo takšna kot lani, pričetek pa - po izbiri udeležencev - med 7. in 10. uro izpred spomenika NOB v Litiji. Iz Velike Kostrevnice, koder bo v Zadružnem domu cilj pohoda, bodo vozili nazaj v Litijo posebni avtobusi. Na pohodu bo tudi kontrola, na Tisju in cilju pohoda pa bodo poskrbeli za čaj in druge napitke. Udeleženci bodo za prvo udeležbo dobili bronasto spominsko značko, za četrto pa srebrno.

Tematske planinske razstave
BLED - Komisija za kulturno dejavnost in proučevanje zgodovine planinstva pri PZS je letos pripravila tri razstave dokumentov, ki so bile že postavljene na Bledu, v Ljubljani in Mojstrani. Razstave »Naše žene v gorah«, »NOB in Triglav, gora — simbol« in »90 let Aljaževih triglavskih postojank« so na voljo tudi drugim. Društva, ki bi želela postaviti eno od teh razstav, morajo le zagotoviti okoli 25 kvadratnih metrov razstavne površine in ustrezen prevoz gradiva ter panojev in vitrin. Zbrana je tudi skupina za koncertno-folklorni nastop, ki ob otvoritvi ali podobni priložnosti lahko nastopi pod naslovom »Planinska pesem, glasba in ples«. Informacije posreduje načelnik Ivan Jenko, tel. (064) 78-130.

Planinske novoletne voščilnice
Planinska založba pri Planinski zvezi Slovenije ima tudi letos planinske novoletne voščilnice. Cena je zelo ugodna, stanejo le 30 din in ob večjih nakupih odobravajo še popust; od 5 do 99 kosov 15%, od 100 do 299 kosov 20%, za več pa celo 30%.
Planinska društva pa tudi druge organizacije in seveda posamezniki (prek PD pa tudi direktno), jih lahko naročijo na naslov Planinska založba PZS. 61000 Ljubljana. Dvoržakova 9 (tel. 061-312-553).

ID


 

Oznake: ALP, AN, PLE, PrV, PV
eXTReMe Tracker