Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 24.11.1986

  24.11.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

ponedeljek, 24. november 1986, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1408

Delo, Šport: ... V priljubljenem Verdonu je kar šestdeset novih smeri

Lani in letos v tem francoskem plezalnem področja veliko novega — Zelo cenjeni so vzponi, opravljeni v prvem poskusu (on sight)
KRANJ - Zadnjih nekaj let je aktivnost plezalcev izredno narasla, seveda tudi v svetovno znanem centru Verdonu. Preplezanih je bilo zelo veliko novih, zelo zahtevnih smeri. Pri pregledu skoraj ni mogoče zajeti prav vseh, zato se naj omejimo le na zadnji dve leti.
Statistika je naštela tam okrog 60 novih smeri, vse tja do zgornje desete stopnje. Med njimi je npr. 11 smeri s francosko oceno 6c (po UIAA VII+ in VII1-), 11 smeri z oceno 7a (VIII in VIII+), 10 smeri z oceno 7b (IX-in IX), 12 smeri z oceno 7c (IX+), 7 smeri z oceno 8a (X— in X), dve pa imata oceno 8b (X in X+).
Zelo cenjeni so vzponi z oznako »on sight«. Tako prevladuje mnenje, da je npr. težje splezati smer, on sight z oceno 7b, kot pa po številnih poskusih in naučenih gibih smer ocenjeno z 8a. Področje Frimes et Châtiments je bilo najbolj oblegano, največ težkih vzponov je bilo opravljenih prav tu. Bruno Potie je opravil prva vzpona on sight po smeri Cenerentola (7b), potem L'Etroit Mousquetaire (7c) in Supplement Cornichon (8a). Pravzaprav gre za tri povezane raztežaje, vendar ima vsak svoje ime. Philippe Plantier je opravil izredno resen vzpon. Opravil je solo prosto ponovitev Frères Caramel Mou (7a), plezal pa je brez vsega varovanja. Psihično izredno dejanje!
Alain Ghersen je prvi splezal on sight Mission Impossible z oceno 7b, za njim je to uspelo tudi Douggie Hallu. Didier Raboutou pa je na isti način splezal smer Take It or Leave It (4 raztežaji, maksimalne težave 7c). Tudi smer Farci par La je doživela vzpon on sight ocenjena pa je prav tako s 7c. Vzpon je opravil Philippe Steulet. Desno od ogromne votline je Raboutou splezal Coup de Foudre (7c), temu sta kmalu zatem sledila prva dva vzpona on sight (Alexandre Duboc in Vincent Escoffier). Še bolj desno je Raboutou preplezal še dve ekstremno težki smeri. Najprej Mijo (za njim je uspelo tudi A. Le Menestrelu) in Emballe c'est Pese (desno od prejšnje, obe z oceno 8a), ki jo je splezal tudi Duboc. Poteka pa preko največjega previsa v Verdonu.
Na področju Chaula je vse nove smeri splezal Bruno Potie in sicer: Eve-line (7b+), prva vzpona on sight sta opravila Duboc in Steph Troussier, Distribution de Topinambours (7a+) in Une Botte de Carotte (7b+). Potie je v področju Chrysalis preplezal El Chochoduerme (7b), Raboutou pa je opravil prvi vzpon on sight po smeri Fils de la Terre et du Vent z oceno 7b+. Martin Atkinson je splezal novo smer Gravities Rainbow (7c), J. B. Tribout pa je po vzponu prek smeri Mijo in Emballe c'est Pese (obe v enem dnevu, 8 a) preplezal svojo s precej dolgim imenom Les Braves Gens Ne Courent Pas Les Rues. Bolj zanimiva je ocena 8b in to je sedaj najbrž najtežja smer v stenah Verdona. Visoka je 35 m, od tega je 10 m z ekstremnimi težavami.
Precej smeri je splezal tudi Michel Suhubiette, vendar v glavnem precej lažje. Težave so tja do VII+, so pa te smeri izredno dobro opremljene s svedrovci, saj je uporabljal za vrtanje kar električni vrtalni stroj.
Področje Pichenibule ima od letos tudi smer z oceno 8a. Wall of Woodoo je preplezal Philippe Plantier. Herve Laille pa je potegnil tri raztežaje (7b, 7c, 6b) dolgo smer, posebno slabo varovanje je v prvem raztežaju. Haute Tension (7b+), ki poteka desno od Pichenibule (v tej je vse polno svedrovcev), je on sight splezal Raboutou. Patrick Bestagno je preplezal Les Grimpeurs'se Cachent pour Vomir, dolgo tri raztežaje. Prvi z oceno 7c je dolg 50 m in ves čas izredno napet.
Poleg že omenjenih smeri X. stopnje je Verdon bogatejši še za smeri Muche (8a, plezal J. Larthomas), Ches les Grecs (8a, plezal Bruno Potier), Harpie Joue et Gagne (8a/b) in Crime Passionnel (8b, plezal J. B. Tribout).
Tudi smeri, ocenjenih s 7c je kar precej. Poleg tistih, ki so že bile predstavljene, so na novo splezali še: Liqueur de Coco, Encore une Journée de Foutue, Supplément Cornichon in Les Caques de Plage (zadnji dve je plezal B. Potie).
Francoski plezalci ne mirujejo, vedno pa se v Verdonu znajdejo tudi tujci. Nov plezalni vodnik za Verdon bo izšel prihodnje leto, tiskali pa ga bodo v Angliji, Nemčiji in seveda doma v Franciji. Mimogrede, Bruno Potie je napravil skice najtežjih novih smeri, poleg njih pa nekaj lepih starejših in klasičnih smeri. Označena bodo vsa mesta za spuste z vrvjo, vse najbolj znane smeri. Vse to predvsem zato, da ne bi prišlo do zmede med tistimi plezalci, ki v Verdonu niso najbolj »doma«.

TOMO ČESEN

Trojica v Avstraliji
V ponedeljek, 17. t. m. sta na plezalno turnejo po Avstraliji odpotovala trenutno najboljša prosta plezalca v Jugoslaviji, Srečo Rehberger (član AO Kranj) in Tadej Slabe (član AO Matica). Njun cilj je preplezati čim več najzahtevnejših smeri v znanem plezalnem središču Mont Arapiles, poleg tega pa posneti tudi dober športni film. S kamero ju bo namreč spremljal Matjaž Fistravec, vodilni snemalec plezalnih podvigov pri nas, ki si je s svojimi filmi že pridobil mednarodno priznanje.
Srečo Rehberger, 25-letni študent gozdarstva, je preplezal praktično vse naše najtežje smeri, veliko je plezal tudi v tujini, letos celo v domovini prostega plezanja ZDA, kjer je dosegel zelo lepe uspehe (Genesis, IX +).
Tadej Slabe, 27-letni geograf, tehnični svetovalec trgovine Awentura iz Trsta, je poleg naših smeri plezal v mnogih centrih prostega plezanja v Evropi. V Verdonu, Altmühltalu in Monte Carlu je preplezal smeri X. težavnostne stopnje in se tako na tem področju priključil svetovnemu vrhu. Je avtor prve smeri v naših stenah z oceno X. Nekaj naših najtežjih smeri sta splezala skupaj v navezi in najpomembnejši sta Goba v Ospu in Raz Klina v Paklenici, ki do sedaj še nista bili ponovno prosto ponovljeni. Plezanje v Gobi pa smo lahko spremljali tudi v neposrednem TV prenosu.
Plezalca sta bila izbrana na spomladanskem razpisu Komisije za odprave v tuja gorstva pri PZS, ki je oba tudi finančno podprla. Snemalcu pa je pomagala TV Ljubljana. Poleg omenjenih so odpravo podprli: JAT, AO Matica, Aero, Jugotanin, Lek, Krka, Offset Medvode, Slovenijales, Kompas, Planja, Slovenijales Eurofurniture, Kompas Hertz, Gorenje Pacific, ZTKO, TAM, Droga, Tovarna dušika Ruse, Zlatorog, Tovarna olja Slovenska Bistrica, Scarpa in Alpinex.

Posmrtna pokojnina
DARDŽILING - Indijske oblasti so sporočile, da so odobrile posmrtno pokojnino (1000 rupij mesečno) za družino legendarnega »tigra« Tenzinga Norgaja, ki se je v navezi s Hilaryjem leta 1953 prvi povzpel na Sagarmatho ali Mount Everest, 8848 m. Tenzing je dočakal 72 let (umrl pa je 9. maja letos) je pa že nekaj časa bolehal na ledvicah. Čeprav je bil rojen v Nepalu, je večino povojnih let preživel v obmejnem mestu Dardžilingu.

Alpinistični koledar že na voljo
CELJE - Narava ima vselej prav. Vedno znova nas očara s svojimi tisočerimi obrazi. Tako se začenja tekst na zadnji strani propagandnega posnetka za Alpinistični koledar s fotografijami Frančka Kneza. Dvanajst jih je, z različnih Knezovih podvigov po svetu. Koledar je tiskal celjski Fotolik, izkupiček od prodaje pa je namenjen novim plezalskim ciljem, med njimi tudi odpravi v Karakorum prihodnje leto. Informacije in naročila koledarja: Fotolik, Muzejski trg 8, Celje, sprejem naročil od 28. t. m. (tel. 063/27-221, 27-212), cena 870 din.

OD TOD IN TAM

Novi načrti Boningtona
LONDON - Chris Bonington (51), slavni angleški alpinist, ki se je proslavil tako v stenah Alp in Himalaje in kot odličen organizator, načrtuje za prihodnje leto odpravo v Tibet. V kitajskih gorah naj bi s še tremi tovariši opravil prvi pristop na 7150 m visoki Menlungtse. Pravilna snežna piramida tega vrha že nekaj časa mami alpiniste, čeprav (ali pa prav zato!) je že na prvi pogled jasno, da je vzpon komajda mogoč. Prihodnjo pomlad bo odprava odpotovala iz Katmanduja, ne iz prestolnice Tibeta Lase, saj je sedaj prehod nepalsko-kitajske meje že nekaj samo po sebi umevnega. Vrh je sedaj vse bolj zanimiv tudi zato, ker je v njegovem vznožju Erick Shipton leta 1951 odkril sledove »Jetija«, ne manjka skalnih votlin, ki bi bile lahko njegovo skrivališče ... Messner je s svojimi izjavami, da je Jetija videl na svoje oči, dal namreč spet nov polet raziskovalcem.

Jadranje z vrhov se širi
MOSKVA - Francoska alpinista Emanuel Kombe (27) in Christophe Revere (23) sta opravila prvo »jadranje« s padalom v Pamirju. Spustila sta se z najbolj obiskanega sovjetskega sedemtisočaka, 7134 m visokega Pik Lenina. Po dveh aklimatizacijskih turah sta se povzpela do tabora na višini 6100 m in — naslednji dan na vrh. Bila sta dobro otovorjena, v nahrbtnikih sta namreč imela poleg spalnih vreč, pijače in hrane, tudi specialni padali. Po sedmih urah počitka in priprav, sta srečno zajadrala. Toda Revere ne povsem z vrha, zaradi močnega vetra je poiskal prikladnejše mesto na višini okoli 7000 m.
Kombe in Revere pa s tem nista dosegla kakega »svetovnega« rekorda. Le-tega ima zaenkrat (od 11. avgusta 1985 namreč še njun rojak Pierre Gevaux, s skokom z 8035 m visokega Gašerbruma II, bilo je to tedaj, ko je njun drugi rojak, slavni Marc Boivin, s tega vrha tudi poletel, le da z zmajem. Le 16 ur je tedaj rabil za vzpon iz baznega tabora (zmaja je prinesel na vrh nekaj dni prej), polet pa je trajal 25 minut.
Kombe in Revere sta novinarjem povedala, da sta študenta Pedagoške akademije za geografijo v Grenoblu in da se že dolgo ukvarjata z alpinizmom, prvi šest, drugi pa celo od 12. leta dalje. Sta pa jadrala kaj različen čas: Revera je potreboval do ledenika Lenin šest, Kombe pa polovico več — devet minut. Za prihodnje leto napovedujeta skok s padalom z najvišjega vrha SZ, 7495 m visokega Komunizma. Opravili naj bi ga njuni tovariši R. Deshauen, D. Peuge in A. Portale.

I. D.

Makalu II
SEUL — Dong Li, Šim Jung in Park Gjuso so 19. oktobra dosegli vrh Makalu II (7678 m), znan tudi kot Mangčungtse. Iz zadnjega višinskega tabora na 7080 m so odšli že ob 4. uri zjutraj, za zaključni vzpon pa so potrebovali deset ur in pol. Vodja devetčlanske južnokorejske odprave je bil Dong Li.

Še enkrat Ama Dablam
PRAGA - Tudi 11-članski odpravi alpinistov ČSSR in Švice, ki jo je vodil Miroslav Šmid, je uspelo na Ama Da-blamu, 6856 m. Prvi je stopil na vrh njen vodja Šmid, in sicer po solo vzponu dne 11. oktobra. Teden dni za njim sta prišla na vrh tudi Švicarja Rudolf Homberger in Kristian Jagi. Imeli so ugodne razmere, poročajo, da so vsi trije uspeli na alpski način in da so se na vrhu zadrževali po tri četrt ure.

Tekmovanja »Marjan '87« najbrž ne bo
SPLIT - Čeprav so prvo tekmovanje v športnem plezanju člani AO Mosor letos pomladi odlično pripravili in za prihodnje leto celo napovedali mednarodno prvenstvo, ponovitve »Marjana« najbrž ne bo. Prišli so do spoznanja, da so stene na Marjanu prenizke in - že preveč preplezane. Možnosti, da bi za »Marjan '87« pripravili nove smeri VII., VIII. in IX. stopnje, preprosto ni več. Morda pa poiščejo možnosti v bližnjih plezališčih, pri Omišu, na Kozjaku.
Pred kratkim so splitski gorski reševalci slavili 30-letnico organiziranega delovanja. Pripravili so 8-dnevni tečaj , v Planinskem domu Umerta Girometta na Mosorju pa je bil tudi zbor hrvaške GSS.

Vesti o bolgarskem alpinizmu
SOFIJA — Letošnja poletna sezona je bila za bolgarski alpinizem spet zelo uspešna. Niso sicer imeli kake velike odprave v najvišje gore sveta, kot je bila npr. zimska v J steno Anapurne (1985/86), zato pa je bila aktivnost nadvse pisana. Odprava PD Planinec iz Sofije je bila v sovjetskem Altaju. Med drugim so odpravili tudi štiri prvenstvene vzpone (III—V) na področju Akademskega masiva in prvi pristop na okoli 3600 m visok vrh, ki nosi sedaj ime po Dimitru Blagoevu, v čast 130-letnice njegovega rojstva so odpravo tudi organizirali. Druga ekipa se je avgusta povzpela za najvišji vrh Sibirije—Beluho (4506 m), ena naveza celo prek ledene stene tega vrha, kar doslej še ni bilo dano nobenemu tujemu alpinistu.

Neuspešna jubilejna odprava
BERN — Jubilejna švicarska odprava, ki je želela ponoviti veliki uspeh švicarskega alpinizma izpred 30 let, ko so člani te ekipe opravili pristop na Everest (8848 m) in Lotse (8516 m), ni uspela. 28. septembra je na višini 7350 m pod plazom umrl 52-letni Simon Burchard, 4. oktobra pa med nošnjo čez Ledeni slap še en Šerpa. Štirikrat so zaman poskušali priti na Everest, vedno jih je zavrnilo slabo vreme. Vodja jubilejne odprave Fredy Graff je 18. oktobra ukazal umik.

Jubilej Slovenijalesovih planincev
LJUBLJANA - Planinsko društvo delovne organizacije Slovenijales-trgovina je v sredo, 19. t. m. s krajšo slovesnostjo in Planinskim plesom v Festivalni dvorani proslavilo 10-letnico svojega uspešnega delovanja. Poleg članov društva so se slovesnosti udeležili tudi predstavniki PZ Slovenije, vodstvo delovne organizacije in številni planinci.
Kot je poudaril v svojem pozdravnem govoru predsednik PD Slovenijales. Vojo Bučer, je planinstvo v DO Slovenijales-trgovina zdaj ena od najbolj množičnih in priljubljenih oblik rekreacije. Število članov je od leta do leta naraščalo, tako da šteje društvo že več ko 400 članov. Poleg izletov, ki jih organizirajo v okviru vsakoletnega programa, namenjajo skrb tudi izobraževanju članov, v svojih vrstah imajo lastne gorske vodnike, uspešno sodelujejo z dragimi planinskimi društvi, pozornost pa namenjajo tudi vzdrževanju planinskih posto-jank. Leta 1981 so v sodelovanju s PD Železniki obnovili planinski dom na Ratitovcu ter prevzeli patronat nad to priljubljeno planinsko postojanko. V desetih letih so osvojili skoraj vse najvišje vrhove v našem visokogorju, še posebej pa so ponosni na vzpone na Mont Blanc, Grossglockner in Monte Rosso. Planinci Slovenijalesa so prepričam, daje planinstvo potreba in želja večine delavcev njihove delovne organizacije, zato bodo v prihodnje svojo dejavnost še popestrili in skušali pritegniti v svoje vrste še večje število članov.
Planincem PD Slovenijales je ob tej priložnosti čestital tudi predsednik PZ Slovenije inž. Tomaž Banovec in pri tem dejal: »Od skromnih začetkov pa do danes je PD Slovenijales prispevalo pomemben delež k popularizaciji planinstva pri nas, zato smo ponosni na njihove uspehe. Ravno tako pa moram izreči priznanje delovni organizaciji Slovenija-trgovina, ki je z veliko mero razumevanja podprla razvoj vrhunskega alpinizma pri nas in vzdrževanje planinskih postojank. Veseli nas, da ste oživili planinski ples, ki je bil nekdaj središče družabnega dogajanja v Ljubljani in da ste se ga udeležili v tako velikem številu. Tudi v prihodnje vam želimo še veliko uspehov pri vašem nadaljnjem delu.«

Z. R.

ALPINISTIČNE NOVICE

Med najtežjimi v Jerebici
V sredo, 12. t. m. sta Pavle Kozjek in Peter Podgornik v južni steni splezala lepo novo smer. Poteka po izrazitem stebru med Zapeljivko in Spominsko. Skala je vseskozi odlična in nudi lepo plezanje, poleg tega pa sta imela še lep sončen dan. Steber Svetega Martina je visok 400 m, ocena pa je VII/V—VI. Normalno je smer preplezljiva po daljšem obdobju suhega vremena, zato ker je drugače vstopni kamin moker. Za nove smeri so po mnenju Podgornika (11 prvenstvenih ima v tej steni) še vedno lepe možnosti.

Plakat z motivi iz Patagonije
Po vrnitvi iz Patagonije so Biščak, Fabjan in Lenarčič začeli s pripravami, da bi izdali plakat. Zdaj je končno na voljo. Format 100 x 70, obojestranski, na njem pa je 6 motivov iz negostoljubnih sten Patagonije (Fitz Roy in Cerro Torre). Na voljo bodo po vseh knjigarnah sirom po Sloveniji, možno pa jih je naročiti tudi pri Biščaku ali Lenarčiču.

V Novem vrhu PP Maksime
Robi Černilogar in Slave Svetičič sta 16, t. m. levo od Neimenovane smeri splezala še eno novo, ki poteka po spodnji trikotni plošči, in nadaljevala levo ob stolpih do vrha. Pustila sta en svedrovec, ocena smeri pa je V, A1/III-IV, 130 m, plezala pa sta 3 ure. Zatem pa sta opravila še 1. ponovitev Maksime, nove smeri iz prejšnjega tedna. Svetičiču je uspela prosta ponovitev. Oba raztežaja je zmogel v prvem poskusu, težave pa je ocenil VII-.

Osp
Igor Kalan je opravil 3. PP Superhika (v navezi s Filipom Bertoncljem), oba pa sta prosto ponovila Netopirja. Vili Guček in Armand Polegek sta Gobo ponovila v dveh urah brez lestvic. Skupaj sta plezala še Muho (Guček prosto, rotpunkt), oba pa prosto Hard Rain.

Novice iz Sarajeva
Boris Kovačevič in Željko Maric ter naveza Erol Čolakovič - Momir Djordjič, vsi so člani AO Bukovik iz Sarajeva, so ponovili Steber v Crvenih stijenah na Romaniji. Prva naveza je opravila 1. PP in smer ocenila s VII-. Smer, ki je visoka le okoli 100 m, je bila prvič preplezana leta 1975, ob tretjem poskusu (Slobodan Žalica s Draganom Tomičem, ob zadnjem poskusu pa Nusretom Taševcem) v 11 urah. Bilo je to skoraj povsem tehnično plezanje.
Nekaj podobnega so zabeležili tudi ob ponovitvi Maturantske smeri v JV steni Zubova na Treskavici. Marič, ki je plezal v navezi z Božo Anzulovič in Draganom Iličem, ob njih pa je bila še naveza Čolakovič - Kovačevič, je ob 1. PP smer ocenil s VII-. Čolakovič in Zoran Bošnjak, ki sta jo leta 1975 prva preplezala, po treh neuspešnih poskusih in z bivakom, sta jo plezala 19 ur, sedaj so rabili le še pet ur!
Tudi Elegantna smer v Velikih stijenah (Romanija), ki sta jo prva zmogla Petar Hilčišin in Faruk Zahirovič leta 1967 (dva poskusa, 13 h, tehnično plezanje) je letos doživela 1. PP. Opravila sta jo Anzulovič in Kovačevič, ocenila pa s VII.

S. Ž.

Novo na Hrvaškem
Na Mosorju je Zdenko Mijanič splezal novo smer z oceno VI, visoka pa je 80 m, poleg tega pa še izstopno varianto le-te (35 m, VI, A1, e). Kakšen teden dni zatem sta to smer (imenuje se Kaj bom sedaj?) Mijanič in Ivica Matkovič tudi kot prva prosto ponovila, ocena je VII+. Potem sta se z drugimi preselila v Paklenico. Oba sta prosto splezala Klin (VIII). medtem ko si je Stipe Božič moral dvakrat pomagati s klini. Naslednji dan je bilo podobno tudi v Forma Vivi (Mijanič in Matkovič prosto, VI+, eno mesto VII-), Poleg smeri v Anič kuku sta Matkovič in Mijanič preplezala tudi nekaj krajših, spodaj v kanjonu nad parkiriščem. Ponovila sta Hobit (VII-) in Santano (VII-). Poleg tega so organizirali tudi enodnevni izlet za udeležence alpinistične šole AO Mosor, ki so se spoznali z osnovami plezanja v lahkih smereh Čuka.

Ni jim uspelo
MADRID - Poskus sedemčlanske španske odprave, da bi se to jesen povzpela na Lagtang Lirung (7245 m) po jugovzhodnemu razu, ni uspel. Poročajo, da jih je preveč motilo slabo vreme, pogosto sneženje in močan veter. Vodja odprave Miguel Puertas Ramires je v domovino sporočil, da so najvišjo točko dosegli 17. oktobra, je pa okoli 6100 m visoko.

Turistični nagelj gorskim reševalcem
Gorski reševalci s svojimi akcijami dopolnjujejo turistično ponudbo

KRANJSKA GORA, 23. novembra - Seme, ki sta ga 16. junija pred 74 leti z ustanovitvijo gorske reševalne službe pri takratnem Slovenskem planinskem društvu zasejala zdravnika dr. Josip Tičar in dr. Jernej Demšar, rojeva bogate sadove.
Danes je ob vsakem času in vremenu v 16 postajah GRS Slovenije pripravljenih pomagati ljudem v gorah več kot 600 gorskih reševalcev in pripravnikov. Prav njihovo brezplačno reševalsko delo je izraz bogatih moralnih in etičnih vrednot, ki jih ti ljudje nosijo v sebi. Nenehno še strokovno usposabljajo, da bi bili pri posredovanjih učinkoviti. V vrstah imajo specialiste: minerje snežnih plazov, vodnike lavinskih psov, reševalce-letalce, inštruktorje in zdravnike.
Letošnja analiza nesreč v gorah kaže, da število iskalnih akcij raste. Kljub opozorilom, mnogi še vedno ne povedo, kam gredo in kdaj se nameravajo vrniti. Iz leta v leto je več reševanj s pomočjo helikopterjev RSNZ. Gorski reševalci pozimi redno dežurajo na smučiščih in pomagajo poškodovanim smučarjem. Že tako razvejano preventivno posredovanje bodo še okrepili, da bi tudi na ta način preprečevali morebitne nesreče. Statistika dokazuje, da vsako leto obišče temena naših vrhov in planinske koče kar četrt milijona obiskovalcev. Med temi so tudi tuji turisti. Prav njim lahko izkušeni gorniki pomagajo tudi pri vzponih na naše vrhove in tako praktično dopolnjujejo turistično ponudbo.
Gorskim reševalcem pomaga z denarjem Zdravstvena skupnost, Zavarovalnica Triglav, Loterija in druge organizacije, vendar celotno financiranje in status gorskih reševalcev še vedno nista urejena.
Za vse, kar krasi to humano organizacijo, pripenja televizija Ljubljana vsem gorskim reševalcem turistični nagelj.

MIRKO KUNŠIČ

Oznake: ALP, AN, BIB, PLE, PrV
eXTReMe Tracker