Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 20.10.1986

  20.10.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

ponedeljek, 20. oktober 1986, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1068

Delo, Šport: ... Prva ponovitev Ogledala

Bojan Počkar in Jernej Stritih (oba AO Železničar) sta 13. t. m. plezala v južni steni Planje. Opravila sta prvo ponovitev Ogledala (Svetičič in Humar 1985). Visoka je 250m in z oceno VI+, A3, sodi med zelo zahtevne na primorskem. Poteka čez mogočne, na videz brezupno gladke plošče. Od prvenstvenega vzpona je v steni ostalo 9 svedrovcev in 5 klinov, sedaj pa sta ponavljalca temu dodala še en svedrovec in dva navadna klina. Za varovanje je potrebno vsaj še pet jeseničanov, pet profilov, uporabni pa so tudi zatiči in friendi. Prva ponovitev te smeri je trajala dobrih 8 ur.

Prikaz prostega plezanja
V okviru mednarodnega filmskega festivala gorskega filma, ki je bil v Gradcu, je bil med drugim tudi prikaz prostega plezanja v Kugelsteinu. Člani AO Kozjak so poleg te stene, kjer je Marko Lukič prosto ponovil Girandolen (VII) v navezi z Armandom Polegekom, obiskali tudi plezalni center Burgstall pri Mixnitzu v Avstriji. Smeri so tod visoke do 200 m, v nekaterih krajših pa težave segajo vse tja do X. stopnje (smer Arena). V tem plezalnem centru je Lukič splezal smer Pfeffermaer, ki je visoka 90 m in je ocenjena VIII-.

Od Martuljka do Vrat
Benjamin Ravnik (AO Jesenice) je 8. t. m. sam preplezal Krušičevo smer v Špiku z varianto Na škrbino in za celo steno porabil dve uri in pol plezanja. Čez tri dni je opravil 4. solo ponovitev Zajede spominov v Stenarju. Naslednjega dne pa sta se z Markom Prezljem spet vrnila v stene nad Martuljek in v Široki peči ponovila smer Juvan-Šteblaj. Ravnik je smer ponovil prosto, kar je 3. PP.

V Raduhi jim prostora ne zmanjka
Alpinisti iz AO Črna so 4. in 5. t. m. v Raduhi splezali štiri nove smeri. Tomo Jeseničnik in Jure Mavrič sta v Srednji Raduhi splezala Mambo (VI-/ IV, 120 m), potem pa še Šepet (V+, 120 m). Skupaj z Milanom Plescem pa sta splezala v tej steni še tretjo novo smer z imenom Kanabis (VI-/V +, 120 m). V vseh treh smereh je prvi raztežaj precej krušljiv. V Veliki Raduhi pa sta Plesec in Miro Jelen preplezala Iskanje (IV+, 350 m).

Solo ponovitev Condorja
El Condor passa, smer, ki poteka po veliki zajedi levo od raza Klina v Anič kuku, je doživela 1. solo ponovitev 8. t. m. je smer sam preplezal Dare Juhant (AO Litija). Vzpon je vrhunski dosežek in spada med naše najtežje doslej opravljene solo ponovitve v naših stenah.
Nekaj dni pred tem je sam preplezal tudi Centralni steber Rzenika (prosto) in SPP Desne v Dedcu. Pred Condorjem pa je istega dne plezal še Hidrogliser.

T. Č.

Spet plezal po poškodbi
Iztok Tomazin si je pozimi pri padcu zlomil nogo in potem je bilo z alpinizmom za nekaj časa konec. Čeprav še ni povsem okreval, je že opravil nekaj dobrih vzponov. S Tomom Virkom sta 13. septembra opravila 2. prosto ponovitev Lomske smeri v severni steni Storžiča (VII-), 11. t. m. pa sta v Šitah plezala smer JLA, prav tako prosto. Tomazin je opravil tudi več solo vzponov v Storžiču, v Dovžanovi soteski pa splezali nekaj smeri VII. stopnje.

Spominska Iva Veberiča
Marko Lukič in Silvo Babič sta 12. t.m. v Škarjah preplezala novo smer Reinkarnacija in jo posvetila Ivu Veberiču. Poteka levo od Florjančičevega stebra, kjer sta dobro vidni dve strehi. Čez prvo (5 m, A2) je tehnično plezanje, drugi pa se izogne po zajedi na levi strani. Ocena smeri je VI-, A2 (teh težav je dva raztežaja), dva raztežaja sta ocenjena V-, ostalo pa je precej lahko. Vse skupaj je visoko 300 m, za plezanje pa sta rabila 5 ur. Zelo so potrebni friendi vseh velikosti.
Dan pred tem je bil z njima še Sašo Prosenjak in vsi trije so v Klemenčevi peči opravil 1. ponovitev smeri Friko (V-VI). Prosenjak pa je z Milanom Joličem prosto ponovil Spominsko smer Iva Reye v Ojstrici (VII-).

Dve prvenstveni v Škarjah
Splezal ju je Franček Knez in sicer z Andrejo Hrast. Ščit poteka levo od Miniature in ima oceno VII, 120 m, smer Barbapapa pa preseka Tamovsko. Ocena je VI+. 120 m.

Litostrojčani v Paklenici
Robi Držan, Zoran Gričar in Bojan Slabanja so najprej preplezali originalno Slovensko smer (VIII-) in nato še Albatrosa (VII-f). Obe smeri je prosto zmogel Slabanja. Potem so se preselili nad parkirišče in vsi prosto ponovili Joint (VII-), 00 (VII). Slabanja je splezal še Papilon (VII+) in Santano (VII-).

Prosto čez Perčičev steber
Ta smer z oceno VIII je že marsikomu delala prevelike težave. V oktobru je prosta ponovitev uspela Marku Čufarju v navezi z Majo Krajnik.
Betka Galičič in Marija Oblak sta ponovili Akademsko (obe v Vežici), Uroš Rupar pa je v Špiku soliral Direktno smer.

Iz poročil odsekov
AO Celje: Matej Banič in Andrej Primožič sta v Mrzli gori splezala Jesensko, v Turski gori pa sta si izbrala Direktno zajedo.
Soški AO: Darko Obid in Darko Podgornik sta 13. t.m. obiskala južno steno Jerebice in v njej preplezala Sivi ideal, eno od izredno lepih smeri. Plezala sta po smeri prvih plezalcev in vzpon opravil prosto (VI, V+).
Zgornjesavinjska AS Mozirje: V Klemenčevi peči sta Grudnik (prosto) in Robi Supin opravila tretjo ponovitev Mrtvaškega pajka. Drugi so plezali večinoma v stenah nad Okrešljem. Med nove člane so sprejeli Robija in Sama Supina.

Kategorizacija - proste ponovitve
PZVA je sporočila, da kljub obvestilu, da morajo prijavljeni za kategorizacijo poslati potrdila o opravljenih prostih ponovitvah v skladu s pravili, tega nekateri niso naredili. Zato naj pošljejo ta potrdila naknadno, sicer se jim ti vzponi ne bodo priznali kot PP.

Ubil se je Marco Pedrini
Potem ko je soliral Ameriško direktno v zahodni steni Druja, se je Marco Pedrini (27) smrtno ponesrečil pri spuščanju ob vrvi. Bil je eden najboljših evropskih plezalcev, med drugim je novembra lani opravil prvi solo vzpon na Cerro Torre v Patagoniji.

Zbor inštruktorjev in zvezni seminar
11. oktobra je bil v planinskem domu Boris Kidrič na Stolu pri Boru v Srbiji tudi zbor inštruktorjev alpinizma. Osrednja tema zbora je bilo poenotenje kriterijev za izpite za pridobitev naziva plezalec oziroma alpinist. Predlog, ki ga je pripravil KA PZS je doživel kar precej dopolnitev, vendar nobene bistvene.
Poleg tega se je pokazala potreba po zveznih inštruktorskih seminarjih (tudi letos je bil od 10. do 12. t. .m.). V praksi namreč ni dovolj, da so stvari enotno zapisane in sprejete, ampak jih je potrebno enotno izvajati. Zato naj bi poleg dosedanje oblike dvodnevnih zveznih seminarjev, na katerih gradivo predvsem utrjujejo organizirali tudi daljše (5-dnevne) tečaje. To bi bila velika pomoč predvsem republikam, kjer je vzgojnega kadra še premalo za lastne inštruktorske tečaje.

Še enkrat solo
Aleksandar Aničin, beograjski alpinist, o katerem smo že poročali, da je sedaj član AO Matica, je po solo PP Čopovega stebra opravil še solo prosto ponovitev Akademske v Vežici.

Alpinistični izpiti
Alpinistični odsek Vipava bo imel na Gradiški turi nad Vipavo, kjer imajo njihovi člani svoj plezalni vrtec, izpite za kandidate primorskih odsekov in sekcij. Prijave kandidatov in inštruktorjev, ki bi hoteli sodelovati, sprejemajo do 2. novembra na naslov Davorin Kodele, Vipava, Tabor 3, medtem ko bodo izpiti teden kasneje.

Lepe smeri v Vranjski dragi
Vladimir Paušič, član AO Rijeka, poroča, da je z Erisom Marattijem preplezal tri lepe smeri v Vranjski dragi. Ocene so od VI+ do VII in možnosti je še dovolj. Draga je pravi eldorado za prosto plezanje, le smeri je še premalo opremljenih. V tem predelu žele pripraviti tudi tekmovanje v plezanju, čeprav bo nekaj težav, ker ni vode in elektrike, pa tudi prave podpore za kaj takega še nimajo.

Švicarski jubilej
KATMANDU - V počastitev 30-letnice drugega pristopa na Mount Everest (8848 m) in prvega na Lotse (8511 m), so švicarski alpinisti pripravili močno odpravo, ki naj bi ta enkratni uspeh njihovih predhodnikov ponovila. Sestav pa bo precej drugačen kot leta 1956. V odpravi bo namreč tudi alpinistka in - le 12 je Švicarjev (ostali so prišli iz Francije. Holandije, Danske, NDR in Avstrije)!
Vodja odprave Fred Graf je pred odhodom povedal: »Oba vrhova nameravamo naskočiti istočasno, razdeljeni v dve samostojni skupini. Na Everest nameravamo prek Južnega sedla, na Lotse pa prek zahodnih vesin.« Doslej je le ameriška odprava leta 1963 poskušala istočasno osvojiti oba vrhova, uspelo pa ji jele na najvišjem.

Messner še na zadnjem osemtisočaku
NEW DELHI - Sloviti alpinist, 42-letni Južni Tirolec Reinhold Messner je uresničil svoj veliki načrt. Povzpel se je še na 8516 m visoki Lhotse in tako kot edini alpinist na svetu osvojil vseh štirinajst osemtisočakov.
Pred približno mesecem dni se je Messner povzpel na Makalu (8.481 m), takoj nato pa se je s helikopterjem preselil pod Lhotse in začel še ta vzpon skupaj s Hansom Kammerlanderjem, s katerim sta plezala zadnja leta. Hitro sta napredovala in iz zadnjega tabora do vrha Lhotseja prišla v slabih šestih urah.
Na prvi osemtisočak se je Messner povzpel leta 1970, in sicer na Nanga Parbat (8125 m).

Izleti, trekingi še niso odprave
Koordinacijska komisija za alpinizem PZJ je natanko opredelila alpinistično odpravo

LJUBLJANA - V planinskem domu Boris Kidrič na Stolu pri Boru v Srbiji je bil 5. redni sestanke koordinacijske komisije za alpinizem. Na njem sta manjkala samo delegata KA Bosne in Hercegovine in KA Makedonije. Sestanek je bil plodovit in je obdelal vrsto problemov, o katerih je bilo nato sprejetih nekaj izredno pomembnih sklepov.
Že dolgo časa so v vseh republikah pod naslovom alpinističnih odprav nabirati denar tudi za razne izlete, trekinge in včasih celo za napol turistična potovanja, medtem ko je zaradi tega včasih za resnejše odprave denarja primanjkovalo. Zato je bila sprejeta definicija, po kateri lahko naziv »alpinistična odprava« nosi samo tista odprava, ki jo sestavlja najmanj 75 odstotkov kategoriziranih alpinistov, če je ta odprava zvezna ali republiška ali najmanj 50 odstotkov kategoriziranih alpinistov, če je taka odprava meddruštvena ali društvena.
Sprejeli so tudi načrt dela za prihodnje leto, katerega realizacija pa je močno odvisna od finančnih sredstev. Če bo denarja dovolj, bosta prihodnje leto dva sestanka KKA, zvezni seminar za alpinistične inštruktorje, zbor Al Jugoslavije, zbor alpinistov Jugoslavije v Paklenici, udeležili naj bi se tudi sestankov UIAA, izvedli državno prvenstvo v hitrem plezanju, priredili mednarodno srečanje alpinistk, udeležili naj bi se mednarodnega tekmovanja v hitrem plezanju, organizirali naj bi konferenco o alpinizmu — glavna tema bi bil odnos med planinstvom in alpinizmom - poslali bi inštruktorje v Nepal v šolo za gorske vodnike, poleg tega pa naj bi organizirali tudi prvo jugoslovansko himalajsko zimsko odpravo na Čo Oju.
Uradno so tudi potrdili enotne kriterije za opravljanje izpita za naziv plezalec in za naziv alpinist. Tako je tudi uradno uveden naziv »plezalec« za tiste, ki se ukvarjajo s športnim plezanjem. Med pogoji za pridobitev tega naziva je tudi preplezanih najmanj 20 različnih smeri VII. stopnje, visokih najmanj 70 m. Ti enotni kriteriji bodo veljali za celo Jugoslavijo od 1. oktobra 1987 dalje. Sprejet je bil tudi program zveznih odprav za obdobje do leta 1991. V načrtu so poleg republiških, meddruštvenih in društvenih odprav naslednje zvezne, to je jugoslovanske odprave: Čo Oju 1987 pozimi, K2 1988, Šiša Pangma 1989, Kančendzenga 1990 in Everest iz Kitajske 1991.
Poleg tega so sprejeli še vrsto drugih sklepov, med drugim tudi, da je PZVA KA PZS pooblaščena za izdelavo dokončnega predloga kriterijev za kategorizacijo alpinistov zveznega in višjih razredov. Začeli so tudi preučevati možnosti obiska albanskih gora. Nadaljuje se tudi izmenjava s Sovjetsko zvezo. Prihodnje, leto naj bi se šlo v Tien Šan.

Vodnik za Everest
Še pred leti so le redke knjige in revije poročale o dogajanjih v visokih gorah in le redki izbranci so bili poučeni tudi o podrobnostih. Danes pa lahko vzamemo v roke že pravi alpinistični vodnik kar za najvišjo goro sveta (in severni del skupine) Mount Everest. Johannes Kielkowski se je z njim resnično izkazal. Zbral je celo take podrobnosti, kot so variante vzpona na Lo La in Čang La, sedli v zahodnem in severnem grebenu, vse smeri poskusov itd. Registriral je tako skoraj nepregledno množico različic imena, kot vse odprave do sedaj (spomlad 1986). 88 strani A 5 formata, blizu 50 risb in skic ter štiri karte, dopadljiva tehnična ureditev in kvaliteten papir, priročna vezava... cena pa 22,80 DM.
Avtor J. Kielkowski (45) je po rodu Poljak, po poklicu geolog, sicer pa uspešen alpinist, z izkušnjami v številnih gorstvih vsega sveta. Založnik pa je tudi pri nas dobro znani Hans-Dieter Greul iz Frankfurta, ki napoveduje tudi že vodnik za južni del masiva.

I. D.

Ponovitev filmov iz Kranja
Nedavni 11. festival športnega in turističnega filma v Kranju je bil izreden dogodek tudi za slovenski alpinizem. Na festivalu so podelili tudi nagrado za najboljši krajši gorniški tekst (Iztok Tomazin - Zmaj nad Belo goro, objavljeno v PV novembra 1984) in najboljšo gorniško knjigo v zadnjih šestih letih (Nejc Zaplotnik - Pot). Poleg tega je postalo že skoraj običajno, da je eden od večerov posvečen filmom s planinsko in alpinistično tematiko. Letos je v tem delu prvič sodeloval tudi domači alpinistični film Cerro Torre avtorja Matjaža Fistravca, film pa so dobro sprejeli gledalci in tudi kritika.
Zelo je razveseljivo, da bomo imeli možnost videti nekatere izmed najboljših filmov tudi drugod po domovini. Najprej bodo prikazani v Mariboru (21. in 28. t. m., poleg Cerro Torreja še dva alpinistična filma), nato bo izbor 24. t. m. v Cankarjevem domu, v Celju pa 6. in 10. novembra. Film bodo nato predvajali še v Zagrebu in Sarajavu,
Predvideno je bilo, da bosta ponovljena tudi francoska alpinistična filma Mali Karim in Christoph, vendar so na žalost Francozi svoje filme zahtevali nazaj. Kljub temu bodo alpinisti in planinci prišli na svoj račun, saj je npr. slovenski Cerro Torre, ki predstavlja edinstven alpinistični in snemalni dosežek, dobil nagrado italijanskega alpinističnega kluba na festivalu v Trentu.

T.Č.

Predvojni alpinisti se še vedno odpravljajo v gore
Letos je bilo peto družabno srečanje predvojnih alpinistov — Zanimajo jih tudi dosežki mladih

LJUBLJANA, 19. oktobra - Slovenski alpinizem, ki danes sodi v sam vrh svetovnega, ima seveda svojo dolgo zgodovino. Študentje ljubljanske univerze so namreč že leta 1937 ustanovili akademsko skupino slovenskega planinskega društva, v kateri so bili izključno mladi plezalci in začetniki, ki so v svoj program med drugim zapisali, da bodo »gojili strmo alpinistiko, plezanje v kopni in zaledeneli skali«.
Pred vojno smo imeli še »Turistovski klub Skala«, v katerem so bili prav tako združeni naši plezalci. Vlasto Kopač, eden od alpinistov, ki so tvorili jedro akademske skupine planincev na ljubljanski univerzi, pa nam je povedal, da staroste našega planinarjenja še zdaj gojijo spomin na ta šport. Tako kot že nekaj let zapored, so se tudi letos srečali na družabnem srečanju, ki je bilo 10. in 11. oktobra v Aljaževem domu v Vratih. To je bilo peto srečanje, prva tri so organizirali v Logarski dolini, zadnji dve pa v Vratih. Letos se je zbralo 42 nekdanjih plezalcev, smučarjev iz predvojnih generacij in povojne generacije, ki je delovala do leta 1950. Slednji so pravzaprav obnavljali povojno planinstvo in spet postavljali na noge naš alpinizem. Srečanja so zdaj postala že tradicionalna, starejši alpinisti pa vsakič medse povabijo tudi nekoga od mlajših kolegov, ki jim posreduje svoje najnovejše izkušnje v tem športu.
Vlasto Kopač pravi, da glavni odbor slovenskega planinskega društva pred vojno ni bil naklonjen alpinizmu, saj je bil bolj usmerjen v gradnjo in vzdrževanje planinskih postojank. Plezalci so se zato največkrat organizirali v skupine in plezalske druščine. Ko je leta 1946 za Francetom Avčinom on prevzel odbor za planinstvo in alpinistiko pa je takoj začel ustanavljati alpinistične odseke. Plezalno opremo so alpinisti tedaj od odbora dobivali brezplačno.

MARKO JENSTERLE

Niso nas pričakali
ADRŠPACH - Festival alpinističnih filmov je končan. Letos so se vabilu odzvali avtorji iz skoraj vseh evropskih dežel, le na Jugoslovane so - kot je razbrati s pozdravnih razglednic - spet zaman čakali. Še posebno jim je žal za film o Cerro Torreju, o katerem se tudi v češkoslovaških alpinističnih krogih veliko govori.
V prisrčnem vzdušju, kakršno zna biti le na tovrstnih srečanjih, so najlepše sprejeli francoski film o (prostem) plezanju Prophita v Pt. Druju.

Slovenščina v slovarčku revije Alp
V zadnji številki torinske Alp planinski izrazi v petih jezikih

LJUBLJANA - Navadno lahko ugotavljamo le, da tujina naših dosežkov ne sprejema odprtih rok, da so redke tuje alpinistične revije, ki kolikor toliko tekoče povzemajo naša sporočila celo o največjih dosežkih jugoslovanskih alpinistov itd. So pa tudi svetle izjeme (npr. ameriški Alpine Journal), občasne objave drugih pa tudi napovedujejo svetlejšo prihodnost.
Zadnja številka torinske Alp (izhaja šele poldrugo leto, pa je vendarle že v vrhu tovrstne literature) ima v rubriki »Učimo se« slovarček izrazov, ki ga bo vesel prenekateri planinec. Pet jezikov: italijanski, nemški, francoski, angleški in — slovenski. Jezik alpskih narodov in angleščina, jezik prvih alpinistov, pravijo nekateri. Res je, vendarle pomeni (za nas) še nekaj več: priznanje tudi najmanjšega med temi narodi in jezika, ki ga v primerjavi z drugimi govori sorazmerno zelo malo ljudi.
So pa seveda še druge ugotovitve. Slovarček zajema manj kot 300 izrazov, vodilni jezik je en sam (italijanski), vse besede so pisane z veliko začetnico in marsikateri izraz ni najbolje izbran.
»Slovarček za planince« Tržačana Franca Slataperja, ki je letos spomladi izšel pri Planinski založbi in je naprodaj za 1500 din, je seveda povsem drugačne kvalitete. Je le trijezičen, pripravljen pa je v treh snopičih, tako da je enkrat vodilni jezik slovenščina, drugič italijanščina in v tretjem nemščina. Iskanje ustreznih izrazov ah njih pomena je zato seveda mnogo lažje. Ob tem pa je še žepnega formata in takega obsega, da je v njem že kar večina v planinstvu najpogosteje uporabljenih izrazov.

FRANCI SAVENC

Kosijev dom na Vogarju zaprt
LJUBLJANA - Kosijev dom na Vogarju je od 13. t. m. zaprt. Dom bo ponovno odprt za dan republike od 28. nov. do 2. dec. in v času zimske sezone od 29. dec. neprekinjeno do predvidoma 15. marca.
Obveščamo vse interesente, predvsem osnovne šole, da organiziramo v domu šolo v naravi. Na voljo je 70-80 ležišč, v zimskem času pa redno obratujeta dve prenosni vlečnici. Pot do doma bo v času, ko bo dom odprt, redno vzdrževana. Za skupine organiziramo tudi prevoz smuči in prtljage iz Stare Fužine do Kosijevega doma. Sprejemamo tudi prijave za silvestrovanje v domu in za oddih v času zimskih počitnic. Dom je tudi primeren za skupine tabornikov in planincev za organizacijo zimskih aktivnosti. V domu bo vedno poskrbljeno za dobro postrežbo in ugodno počutje. Vse informacije ZG-ŽGP Ljubljana, tel. 313-044 int. 43-23 Čepon ali Lasnik in PD Železničar Ljubljana.

Po poteh brežiške čete
V Pečicah in okolici bo 26. t. m. že deseti tradicionalni pohod »Po poteh brežiške čete«. Organizator je ZTKO Brežice, gre pa za športno-rekreativno orientacijsko tekmovanje, za katerega veljajo propozicije pravilnika pohoda in pravilnika za orientacijska tekmovanja (PZS). Začetek pohoda bo ob 9. uri v Pečicah, do tja pa bodo udeležence prepeljali skupno. Avtobus bo vozil tudi iz ž. p. Brežice. Množični pohod bo do Kunejevega hrama in podsreškega gradu, nato pa nazaj v Pečice (ob 15. uri). Za konec bodo pripravili partizanski golaž, zato naj ima vsak s seboj posodo in jedilni pribor. Poleg množičnega pohoda bodo tekmovali udeleženci tudi v streljanju z zračno puško (ekipe mladincev, članov in pionirjev) ter v orientacijskem teku posameznikov v kategorijah M-12, M-15, M-17, M-21, M-35, Ž-12, Ž-15 in Ž-19. Ekipo sestavljajo po trije tekmovalci (lahko mešano), ki morajo biti ustrezno oblečeni in obuti ter imeti kompas. Karte pripravi organizator. Pismene prijave (število ekip po posameznih kategorijah ali poimensko za posameznike) je potrebno najkasneje do 20. t. m. poslati na naslov ZTKO Brežice, p. p. 26, 68250 Brežice.
 

Oznake: ALP, AN, PrV, USP
eXTReMe Tracker