Delo, Šport: ... Visoko v stenah je skala ponekod že prekrita z ledom

Nova smer prek velike strehe v Trentarskem ozebniku - Ponekod ovira plezanje požled — Tudi ženske naveze spet uspešne
KRANJ - Janez Jeglič in Silvo Karo sta se odpravila v Trento in 27. septembra opravila prvenstveni vzpon v Trentarskem ozebniku, in sicer prav v osrednjem delu te stene. V zgornjem delu jo namreč zapira velika, več kot 10 m dolga streha, najmarkantnejši del v vsej steni.
Vse smeri so jo do sedaj obšle. Jeglič in Karo pa sta si izbrala prav ta problem. V spodnjem delu je lepo prosto plezanje (enkrat Al in potem pod streho tudi A0). Prek strehe pa tehnično po edini razpoki (A3), nad njo pa je teren že bistveno lažji. Šesti raztežaj, ki je bil videti spodaj zelo gladek in zaradi katerega sta imela s seboj tudi nekaj svedrovcev, sta zmogla prosto. Ocena celotne smeri je VI+, A3, ima pa 10 raztežajev. Ime ji je Soška fronta in je sedaj v tej steni najtežja. Za plezanje čez streho sta potrebna frienda št. 3,5 in 2,5. pa še jeseničani in profilni klini.
Naslednji dan ju je slabo vreme pregnalo v Vrata, zgodnja tretjina triglavske severne stene je bila zasnežena, predvsem zahodni del. Kljub vsemu sta vstopila v Helbo, jo splezala prosto, potem prečila po Zlatorogovih policah v Amfiteater, tu pa so bile razmere že bistveno drugačne. Skala je bila poledenela, v Sfingi in Barieri pa so visele celo ledene sveče. Šla sta v smer Kunaver-Drašler, kjer je bilo v strmem delu še kar v redu. Največ preglavic so jima delala mokra in poledenela travnata mesta, zadnja zajeda pa je bila prekrita z ledom. Opravila sta prosto ponovitev in za steno (okoli 1000 m, VII in VII+, vmes pa seveda precej lažje) sta potrebovala 7 ur.
Zadnji dan septembra sta oba odšla v Vežico, kjer sta prosto splezala Akademsko in Lahovo. Od doma in nazaj 9 ur.
Pavle Kozjek in Peter Podgornik sta 29. septembra plezala v Dolgem hrbtu, v njegovem najbolj gladkem delu. Začela sta nekoliko desno od smeri Šimenc-Škarja in nadaljevala po črnih ploščah v vpadnici zadnjih svedrovcev prej omenjene smeri. Zgoraj pa sta plezala levo od nje po stebru do vrha. V navidezno gladkih ploščah so presenetljivo dobri prehodi. Skala je bila zgoraj na nekaterih mestih že poledenela. Nova smer Indijansko poletje je visoka 400 m in sta za njo potrebovala 6 ur plezanja, ocenila pa sta jo VI+. Naslednji dan sta v Triglavu plezala Peternelovo (Kozjek prosto).
Marko Prezelj (AO Kamnik) je opravil nekaj solo ponovitev, tudi prostih. 13. t. m. je v Koglu soliral Spominsko smer Ceneta Kramarja (VI, A2). To je bila 1. solo ponovitev, čeprav je treba pripomniti, da je smer z direktno varianto že soliral Jeglič, originalna smer pa je, kot že rečeno, zdaj dobila prvi solo obisk. Prezelj je nato sestopil po Virensu, potem pa opravil še solo prosto ponovitev Zupanove smeri, sestopil pa po smeri Zajc-Šolar. 25. septembra je spet plezal v tej steni, in sicer je z Matevžem Podpečnikom vstopil v Smer Marije Pomočnice. Prezelj je celo smer splezal prosto (2. prosta ponovitev), ocena smeri pa je VIII- (1. PP Metod Škarja lansko leto).
Marko Lukič (AO TAM) je v Paklenici opravil dobre vzpone. Prosto je preplezal nekaj smeri sedme stopnje nad parkiriščem, preplezal pa je tudi Santano in Papillon, obe sta ocenjeni VIII —. V steni Anič kuka pa je prosto zmogel Raz malega kladiva (VIII) in Klin (VIII). Obe zadnji dve smeri je prosto preplezal tudi Brane Vezonik (AO Ravne), obakrat v navezi z Urško Šauer. Med smermi osme stopnje naj omenim še smer Orgazem (VIII-, 40 m) v Vipavskem plezalnem vrtcu, ki jo je splezal Likar Srečko (AO Logatec) v zavezi z Mileno Oblak.
Pa še o ženskih vzponih, čeprav ne nazadnje. Predvsem novi rod naših alpinistk se vedno bolj uveljavlja s težkimi vzponi, zlasti seveda v kopnih stenah, medtem ko za ledene vzpone v velikih stenah nimajo izkušenj, nekaj pa je resnice tudi v tem, da jih ne zanima preveč takšen, zahtevnejši del alpinizma. 23. septembra sta Ela Leskovšek in Jelka Tajnik preplezali v Šitah Zajedo, naslednji dan pa še smer JLA, obakrat sta plezali prosto!. (Zajeda 1. ŽP, JLA 2. ŽP, vsekakor pa je obe smeri prvič preplezala ženska naveza). Betka Galičič in Marija Oblak pa sta v Koglu brez stremen ponovili Kamniško smer (verjetno 1 ŽP).

TOMO ČESEN

Tone Bučer
Nekaj mesecev pred svojo sedemdesetletnico je po težki bolezni premini! Tone Bučer, dolgoletni planinski odbornik, organizator alpinizma in planinski gospodarstvenik, nazadnje predsednik nadzornega odbora Planinske zveze Slovenije.
Rodil se je 19. 1. 1917. Rastel je v razmerah, kot jih je premogla železničarska družina v predvojni Jugoslaviji. Skupaj z bratoma. Ivanom in Ladom, je že pred vojno našel pot v gore. Čut za socialno pravičnost, delavnost in poštenost ga je zbližala z naprednimi mladimi ljudmi. Zato se je Tone kmalu po začetku vojne povezal z OF in Narodno zaščito. Leta 1942 je bil zaradi tega aretiran in poslan v taborišči Dachau in Buchenwald. Čeprav izčrpan, a v sebi zravnan, se je po vojni vključil v napredne tokove časa, služboval v komitejih za planiranje, organih državne uprave in zakonodaje, nazadnje kot načelnik oddelka za splošne zadeve na Republiškem sekretariatu za finance do upokojitve.
V planinstvu ga ni bilo področja, na katerega se ne bi spoznal. Z žilavo vztrajnostjo se je po vojni lotil prenove slovenske in jugoslovanske planinske organizacije. Srečamo ga že leta 1946 kot delegata iz Ljubljane, vodjo in inštruktorja na zveznih in republiških plezalnih tečajih. Ko sije slovenska planinska organizacija leta 1948 poiskala novo ustreznejšo organizacijsko obliko in vsebino, je dobil položaj podpredsednika in ga vestno opravljal več kot 30 let. Imel je stike z vsemi planinskimi društvi, hodil na občne zbore in poznal vse bolj aktivne planinske odbornike. V vsaki statutarni spremembi je poiskal osnove na terenu in povezoval društva v meddruštvene odbore. Natančen in vesten kot je vedno bil, je poznal in obvladal položaj na terenu kot malokdo v planinskih vrstah.
Srečna okolnost za slovensko alpinistiko je bila, da je skupaj s podpredsedništvom prevzel tudi mesto načelnika komisije za alpinizem in jo vodil več kot desetletje. Število alpinističnih odsekov v primerjavi s predvojno statistiko je naraslo in prvič preseglo število tisoč organiziranih alpinistov in pripravnikov.
Ko se je pokazala potreba po načelniku gospodarske komisije, se je preusmeril na ta zahteven resor. Dokaz več, kako je poznal in obvladal planinsko problematiko. Tudi tu je več kot desetletje skrbel za investicijsko prenovo, novogradnje in upravljanje s skladom za pomoč postojankam v visokogorju.
Njegov nasvet pri kadrovanju in podeljevanju planinskih priznanj je bil poznavalski in objektiven.
Ko je PZS uvedla funkcijo predsednika izvršnega odbora, je bil Tone prvi predsednik tega operativnega organa, ki zahteva več kot prosti čas. Ko se je planinsko vodstvo pomladilo, je sprejel novo odgovorno dolžnost, kot se seniorju spodobi - predsednika nadzornega odbora PZS do svoje smrti.
V avgustu letos, za 90-letnico prvih Aljaževih koč, smo ga še srečali v Vratih pod Triglavom. Že smo upali na bolje, a poslavljal se je tam, kjer je začel plezalno pot.

TONE STROJIN

Wanda Rutkiewkz je prva dama K 2
K 2 je letos doživel precejšen obisk alpinistk. Prva ga je osvojila Wanda Rutkiewicz (eno uro pred Francozinjo Barardovo in kakšnih štirinajst dni pred Julie Tullis, obe sta potem tragično končali), dobro znana alpinistka, prva Evropejka na vrhu Mont Everesta.
Rojena je bila leta 1943 in z osemnajstimi leti se je začela ukvarjati z alpinizmom. Sprva je plezala z moškimi partnerji, nato pa je opravila precej dobrih vzponov v ženskih navezah, v katerih je v večini plezala kot vodilna v navezi. Leta 1968 je preplezala steber Trollryggena na Norveškem, leta 1973 Eiger, leta 1978 Matterhorn pozimi - vse to v ženskih navezah. Wanda je začela s plezanjem na visoke gore leta 1970, ko je osvojila Pik Lenin (7134 m), štiri leta pozneje pa na Nošak (7492 m). Leta 1975 je organizirala in vodila povsem žensko odpravo v Karakorum. 11. avgusta je skupaj z eno alpinistko in dvema alpinistoma uspela na Gašerbrumu 3 (7952 m), ki do takrat še ni bil preplezan in je bil vse do leta 1964 do tedaj najvišji še nepreplezani vrh na svetu. Mednarodno veljavo je Wandi prinesel vzpon na Everest, na katerega je stopila 16. oktobra 1978 kot tretja ženska, oziroma prva iz Evrope.
Leto 1981 je bilo zanjo nesrečno. Zimski vzpon na Elbrus v Kavkazu se je končal z nesrečo. Zdrsnila je in si grdo zlomila nogo. Vendar je že naslednje leto vodila na K2 žensko odpravo, ki pa je bila neuspešna. Mnogo bolj uspešno je bilo leto 1985, ko je preplezala slavno južno steno Aconcague (9660 m) in spomladi, ko je osvojila svoj drugi osemtisočak Nanga Parbat (8125 m). Oba vzpona je opravila s kamero v rokah. Letos je, stopila v stik s francoskim zakonskim parom Barard in 23. junija so se ji uresničile dolgoletne sanje - vrh K2. Za njo življenjski uspeh, za Barardove tragičen konec.
Poleg plezanja ima za seboj tudi že dve knjigi in kopico člankov v evropskih alpinističnih revijah, poleg tega pa se zadnja leta ukvarja tudi s filmanjem. Tu sta že dva konkretna izdelka - filmski zapis vzpona na Aconcaguo in na Nanga Parbat.

TOMO ČESEN

OD TOD IN TAM

Imenujmo jo Nejčeva nagrada
KRANJ - Med enim in drugim filmom o plezalskih sposobnostih Ch. Profita na 11. mednarodnem festivalu športnih in turističnih filmov je bila na Brdu posebna prireditev: Interfilm je ustoličil naši prvi stalni literarni nagradi za gorniški tekst.
V svojem večnem iskanju novega je človek po dolgih tisočletjih odkril svet, ki ga ne more prilagoditi svojim omejenim zmožnostim, temveč je prisiljen, da si jih izpopolnjuje in mojstri tako daleč, da bi mu bil kos. V hrepenenju, hotenju, neustavljivem zagonu krhkega dvonožca, ki sploh ni ustvarjen za surove preizkušnje v gorah, pa se vendarle drzno spušča vanje in jim kljubuje, vidim veličino gorništva - je v uvodu k obrazložitvi reke) France Vogelnik, predsednik žirije za kratki gorniški tekst.
Pisec mora znati sukati pero, prizorišče mora biti gorski svet, sicer pa nima nobena dejavnost prednosti pred drugo; ne smučanje pred hojo ali ekstremizem pred častitljivim pohajanjem, sobranje pred ekspedicionizmom in učeno raziskovanje pred laičnim občudovanjem. To so bila osnovna izhodišča za presojo, kaj je bilo najboljšega napisano od (vključno) leta 1980 dalje. In ni bilo lahko, plodovitost piscev iz vrst gornikov, je namreč daleč nad poprečjem v drugih športih.
Kaj vse pomeni (novo) knjižno priznanje za Zaplotnikovo avtobiografsko Pot in kaj nagrada za krajši tekst Iztoku Tomazinu za njegov impresivni opis poleta z Bele gore, bomo najbrž lahko do kraja ocenili šele v prihodnosti. Upamo pa lahko, da se bo poslej tudi naša planinska organizacija smeleje odločala za tovrstna priznanja, založbe za pogostejše izdaje, pisci pa za še temeljitejše piljenje tekstov.
Čez dve leti bo nova podelitev priznanj in tedaj bo verjetno tudi že znano ali bo obveljal predlog, da se nagradi imenujeta po Nejcu Zaplotniku, tragično preminulem športniku, alpinistu in piscu, v katerega besedah in dejanjih mladi vse pogosteje iščejo (tudi) svoj smisel.

FRANCI SAVENC

Konec tedna 4. posvet Gore in varnost
LJUBLJANA - Gorska reševalna služba se že dolgo ravna po načelu: »Nesrečo raje preprečimo, kot pa bi se otepali s posledicami, čeprav smo na reševanje še tako dobro pripravljeni!«
V okvir preprečevanja sodijo tudi posveti gore in varnost, ki jih sedaj že kar redno pripravljamo vsako leto. Tako bo tudi letos, dobili se bomo v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem, v soboto 11. oktobra. Z zborovanjem bomo pričeli ob 8.30.
Na dnevnem redu je vrsta referatov, tako zdravniški prispevki na temo izčrpanosti, kačji pik, alkoholizem, preživetje v izrednih razmerah, problematike in prve pomoči ob nesrečah v plazovih, pri podhladitvi in težavah v višinah. Prispevki na temo reševanja na smučiščih, problematiko vodenja, preventive, tveganja in varnosti, planinska pota in varnost ter varovanja na zavarovanih poteh bodo smiselno podkrepljeni z analizo nesreč ter prikazom dveh nesreč, tako nesreče pod Špičjem in nesreče zaradi snežnega plazu pri Otaležu. Snovi se je nabralo kar precej, zato pričakujemo tudi zanimivo razpravo, ki bo verjetno že znanim dejstvom dodala še kak napotek in smernico.
Posvet je namenjen organizatorjem, vzgojiteljem in inštruktorjem iz vrst gorniške organizacije - komisij in odborov PZS ter planinskih društev, nič manj pa tudi aktivistom drugih sorodnih organizacij - taborniške, smučarske, ne nazadnje TO, CZ, JLA in organom za notranje zadeve.
Spričo preventivnega značaja srečanja je udeležba brezplačna, udeleženci krijejo samo stroške prevoza in ko-sila. Materiali posveta bodo na voljo v zborniku, ki bo vseboval tudi referate 3. posveta in bo izšel v okviru praznovanja 76-letnice obstoja in dela GRS.

PAVLE ŠEGULA

Karo v Ihanu in Domžalah
DOMŽALE - Silvo Karo bo ta teden imel dvoje predavanj, na katerih bo predstavil Cerro Torre v Patagoniji in Korakorum. Prvo bo 7. t. m. ob 19. uri v Ihanu v domu družbene samozaščite, drugo pa v Domžalah 10. t. m. ob 19. uri v kinodvorani.

ALPINISTIČNE NOVICE

Nova smer v JV steni Planjave
Splezala sta jo 30. septembra Robert Poberžin in Gorazd Zrimšek ter jo imenovala Jing-Jang. Vstopi v plošče v levem delu stene in poteka proti desni, vseskozi pa levo od Nedeljske. En raztežaj ima težave od V+ do VI, dva imata težave tja do V+, ostalo pa je lažje. Na težjih mestih je skala dobra. Smer je visoka 300 m, plezala pa sta jo 4 ure.

V Mangrtu in Špiku
Marica in Slavko Frantar sta 24. septembra v severni steni Malega Koritniškega Mangrta preplezala Desnega Piussija, potem pa se preselila v Špik. Najprej sta plezala smer Debelak-Deržaj-Žumer, za katero menita, da še zdaleč ni tako lepa kot to omenja novi vodniček. Potem pa sta ponovila Rimsko diretisimo, ki jo plezajo zelo malo.

Vabijo v alpinistično šolo
Z vsakoletno AŠ bodo 16. t. m. pričeli Člani AO Rašica v domu Svobode Šentvid. Pričetek bo ob 19. uri, šolo bosta vodila Andrej Žnidaršič in Dušan Doljak. Tudi v AS Železniki začenjajo s šolo 1. oktobra ob 20. uri. Na Ravnah pa so z njo že začeli in pod vodstvom Ivana Štornika so predavanja vsak četrtek ob 19. uri v društvenih prostorih.

Na Murarati so že bili
Poročali smo, da naj bi Cveto Podlogar in Martin Šolar opravila prvi naš pristop na ta vrh v Južni Ameriki. Oglasili pa so se Aleš Rotar, Janez Zupane, Zlata Pavlinič in Janez Pretnar, ki so ta 5896 m visok vrh osvojili 19. junija 1984.

Prizadeva si za ustanovitev AS
Zaradi prebolele zlatenice je bil Janez Kovač (za sedaj še član AO Impol) prisiljen mirovati dobro leto dni. 20. septembra je spet plezal. V južni steni Lučke Brane je splezal kombinacijo treh smeri: Primorske, JV stebra in Kresa. Sedaj živi in dela v Škocjanu, kjer si prizadeva zbrati okoli sebe zagnane ljudi za ustanovitev alpinistične sekcije; ki bi bila pod okriljem AO Novo mesto.

Iz poročil odsekov
AO Rašica: 21. septembra so v stenah nad Jezerskim opravili naslednje vzpone: Silvo Babič, Andrej Grum in Robi Držan (AO Litostroj) so plezali Jernejev steber, Tine Bucik in Stanko Silan sta plezala Zgrešeno in Šimenc-Škarja, Jubilejno smer pa Janez Kastelec, Damjana Virant, Pero Dragan, Nadja Kos, Goran Sužič. Ambrašič Svit in Boris Lipovec pa sta plezala smer Jana Platenshusa.
AO Škofja Loka: Betka Galičič in Franc Balon sta prosto ponovila Trikot v Dolgem hrbtu, Boštjan Kekec pa je v Steni plezal Kovinarsko in sestopil po Slovenski. V Kanjavcu je splezal tudi JZ raz in smer Budkovič-Mihelič. V Dolžanovi soteski sta Jernej Hudolin in Damjana Klemenčič prosto preplezala Ta Težko (VII).
AO Ravne: Edi Krebs in Darko Zvonar sta prosto ponovila Edijev steber v Raduhi. Plezala sta še Igorjev steber. Gorazd Črešnar in Ivan Štornik sta v Štajerski Rinki plezala smer Modec-Režek, 28. septembra sta v Raduhi ponovila Steber veteranov, potem pa splezala še novo smer in jo imenovala Meta (V, IV, 100 m, 2 uri) poteka pa levo od Blagajniške smeri v stebru Velike Raduhe. Branko Vezonik in Urška Šauer sta v Paklenici prosto ponovila Petrovo varianto. Depresijo pa je prosto ponovil le Vezonik. Slednji je skupaj z Milanom Plescem plezal tudi Primorsko.
AO Idrija: Jože Krapež in Vido Trebše sta v Novem vrhu plezala Omamo (VII + VII), prosto le Krapež. Oba pa sta prosto zmogla Zajedo pojoče travice.
AO Radovljica: Zvone Andrejčič, Vili Božič in Janko Kunšič (AO Gorje) so 21. septembra plezali Pallavicinijev ozebnik v Grossglocknerju. Razmere so bile dobre.
AS Železniki: Tina Tolar in Marko Kokalj sta v Triglavu ponovila Skalaško z Ladjo, Frelih Drago in Kokalj pa v isti steni Helbo ter nadaljevala po Čopovem stebru, ki ga je Frelih plezal prosto. Tolarjeva je s Frelihom plezala še Zajedo v Nad Šitom glava. V septembru pa so v glavnem plezali v Novem vrhu in pa nad Češko kočo. V Dolgem hrbtu sta Frelih in Jože Prezelj ponovila Trikot, Prezelj in Tolarjeva pa zajedo Ekar-Jamnik.
V Novem vrhu sta Kokalj in Frelih plezala Reformacijo, vendar sta po prvem raztežaju zavila desno v plošče do travnate poči in po njej izplezala do vrha. Pustila sta en klin, varianta pa je VII.
AO Kamnik: Tomo Drolec in France Kemperle sta v Čmaževskem Turnu pod Kalcami splezala novo smer (Macesnov raz, IV, 160 m), v Koglu pa sta plezala kombinacijo direktne vstopne variante Kramarjeve in Češnovar-Srakar (Kemperle prosto). Marko Prezelj je s soplezalko prosto ponovil smer Zajc-Šolar v Koglu (na ključnem mestu je odlomljen stop), s Smiljanom Božičem (AO Mengeš) pa sta prosto splezala Akademsko. Lahovo pa je PP le Prezelj. Potem je skupaj z Matevžem Podpečnikom in Vido Pavlič v Vršičih opravil 1. ponovitev Vroče poči, izrazite razčlembe levo od Kamniške smeri, za katero je značilno slabo varovanje. Ocena je VI. S Podpečnikom je prosto ponovil še Rumeno zajedo v Koglu.

Tudi letos nogomet na Korošici
V tekmi, ki bo 19. t. m. ob 12. uri se bodo pomerili štajerski in kranjski alpinisti. Vabljeni vsi, ki jih zanima nogomet na »visoki ravni«.

Razstava ob 90-letnici
TOLMIN - Po osrednji proslavi v počastitev 90-letnice Soške podružnice SPD sedaj PD Tolmin pripravlja še razstavo, ki bo od 21. do 31. oktobra v knjižnici Cirila Kosmača. Razen eksponatov, ki bodo ilustrirali začetek delovanja, bo del razstave posvečen tudi koči na planini Razor, njeni gradnji in trem adaptacijam, prikaz sedanjega dela pa bodo pripravili odseki in sekcije društva. 24. oktobra bo slavnostna akademija v kinogledališču s podelitvijo priznanj.

V zimski sezoni 50 ležišč
LJUBLJANA - PD Ljubljana-Matica sporoča, da je Koča pri Triglavskih jezerih dobila novo podobo. V treh mesecih je bila povečana in opremljena za 75 ležišč. Oskrbovana bo do 10. t. m., od takrat in čez vso zimsko sezono bo iz dvorišča po stopnicah v drugo etažo odprt nov del postojanke s 50 ležišči in možnostjo ogrevanja z železno pečjo. Na hodniku sta tudi dve stranišči. Kurjava bo v kleti, dostopna iz bivalnega prostora.
Društev prosi vse obiskovalce, da skrbe za prostor, kakor v lastnem vikendu. V knjigo naj vpišejo ime, čas bivanja in vtise. Nadzor bo iz Doma na Komni. Večji obisk prijavite na tel. (061) 312-645 ali (061) 316-925.

Odprto prvenstvo Idrije v orientaciji
Planinsko društvo Idrija, njen odbor za orientacijo, vabi na odprto prvenstvo Idrije v orientaciji v soboto. 11. t. m., pri gasilskem domu Godovič. Start prvega tekmovalca bo ob 10.30 Oddaljenost starta od zbirališča (cilja) je približno 750 m. Rezultate bodo razglasili ob 15. uri. Ženske bodo tekmovale v treh kategorijah, moški pa v petih, oboji pa tudi v ekipni konkurenci. V posebni skupini bodo rekreativci. Karta: črno-bela. merila 1:10.000. E-5 m. Prijave: do srede, 8. t. m. ali po telefonu: PD Idrija, orientacisti, 65280 Idrija, telefon (065) 7K-090 ob petkih od 15. do 17. ure. Naknadne prijave bodo sprejemali eno uro pred startom. Štartnina 150 dinarjev, za zamudnike 300 dinarjev.

Srečanje na Kumu
Letošnje srečanje slovenskih planincev železničarjev bo 18. t. m. na Kumu. Organizator tega srečanja PD Železničar poziva vsa PD, da načrtujejo svoj prihod na srečanje tako, da bodo do 11. ure vsi skupaj zbrani na vrhu.