Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 29.09.1986

Delo, Šport: ... Lepa serija dobrih vzponov, predvsem v visokih stenah

Jeglič in Karo z novo smerjo v Šitah - V Široki peči sta Kozjek in Podgornik zlezla najdaljšo smer doslej - Česen soliral Debelo Berto

KRANJ - Če danes pogledamo sliko, na kateri so označene smeri v severni steni Šit, opazimo vse polno črt. Zdaj je že nemogoče, da bi nekdo opravil prvenstveni vzpon, ne da bi pri tem prekrižal katero od že preplezanih smeri!
Janez Jeglič in Silvo Karo pa sta tej steni v zadnjih nekaj dneh dodala še dve smeri. Poleg smeri Četrt stoletja iz prejšnjega tedna, sta zdaj splezala še eno novo (Delavsko smer), ki pa poteka nekoliko desno od prejšnje. Vstopi isto kot Debela Berta, potem levo gor, kjer se za trenutek dotakne Četrtega stoletja, nato pa do vrha kar naravnost navzgor, pri tem pa ima en skupen raztežaj z varianto Kambič-Ribarovič. Ključno mesto je že v drugem raztežaju, kjer je treba splezati streho (A2, specialni klini). Ostalo je večinoma prosto plezanje in tudi skala je dobra. Težave segajo vse tja do VI+, omeniti pa velja, da praktično ni nobenega raztežaja, ki bi bil ocenjen manj kot V. Plezala sta 9 ur.
Naslednji dan sta kot prva ponovila tudi Blagoslov, ki sta ga prva splezala Knez in Frešer leta 1982. To je bil še čas, ko je Knez svoje smeri še malo »divje« ocenjeval. Janez in Silvo sta oceno malo popravila, slednji je celotno smer splezal prosto. Najtežje mesto je ocenil VII-, ostalo pa od V do VI.

Za smer sta potrebovala 6 ur
Tomo Česen je sam splezal Debelo Berto, prav tako v Šitah, v nedeljo, 21. t. m. To je prva solo ponovitev. Dobrih šest let je od tedaj, ko sta jo Skok in Sabolek prva preplezala, zdaj pa ima štiri ponovitve. Kar se tiče tistega dela smeri, ki se pleza prosto, je vse v mejah normale (V+, skala dokaj v redu), dva raztežaja pa sta tehnična in posebno prvi od obeh je neugoden. Ocenjen je z A3 in čisto jasno je to ključ smeri (peti raztežaj, nad prvo gredino).
Pavle Kozjak je 14. t. m. najprej vstopil v Zajedo Travnika (prosto, ura in pol), z vrha pa je odšel proti Šitam in sestopil pod streho po smeri Belač-Zupan (v glavnem pa po njej vsi plezajo navzgor). Nato se je preselil v Dolomite in s Tino Mihelič preplezal Francoski steber v Crozzon di Brenta (VI-, 850 m). Zaradi slabega vremena sta se obrnila proti domu in v Triglavu ponovila Šlosarsko. 23. t. m. pa je Kozjek s Petrom Podgornikom plezal v Široki peči. Novo smer sta začela med Direktno in Dibonovim razom na najnižji točki stene, končala pa sta prav na glavnem vrhu, tako da je sedaj to najdaljša smer v Široki peči, še nekoliko daljša od Dibonovega raza. Posvetila sta jo Kimu Mombu, ki se je lansko leto ubil v Kanadi. Smer se imenuje Večna pot in ima težave od V do VI. Plezala sta jo 8 ur in zlasti zgoraj jo odlikuje še posebno lepo plezanje.
Pa se preselimo še v Vrata. Darko Podgornik je v navezi z Vojkom Pajntarjem v Sfingi prosto ponovil Kunaver-Drašler (VII+/VII-). Potem sta v Šitah lezla še Zajedo, Podgornik pa se je 21. t. m. vrnil v Vrata, še enkrat v Sfingo. Sam je preplezal Obraz Sfinge, kar je sedaj 3. solo ponovitev.
Bogdan Biščak in Andrej Štremfelj sta bila v Vevnici. Plezala sta Golijevo smer (VI- in VI) in pravita, da je zelo lepa.
Filip Bertoncelj in Andrej Jaklič ter Igor Kalan in Petra Vencelj pa so v Frdamanih policah opravili 2. PP Poldačeve smeri, ki je sicer bolj malo ponavljajo. Ocena za prosto ponovitev je VI+/V-VI. V zgornjem delu stene so zavih levo v smer Jesihove in se potem spustili naravnost navzdol z vrvjo. Potrebni sta dve vrvi po 50 m.
Pa tudi v Kamniških Alpah imamo zdaj eno novo smer. Milenko Arnejšek in Silvo Kragelj sta v Dolgi hrbet vstopila med Spiralo in Šimenc-Škarja, 17. t. m. Imela sta odlično sklalo, glavni problem je v drugem raztežaju (4 svedrovci), sicer pa je vsa smer zavarovana, potrebna sta le 2 jeseničana, 2 specialčka in komplet zatičev. Pa še ocena: VII+, VI+, A1.
Za konec še v eno kratko steno. Robert Flerin je v navezi z Andrejem Leskovškom prosto preplezal Pasjo smer (VIII) v Vežici.

TOMO ČESEN

Slabe v Črnem Kalu in okolici
Tadej Slabe (AO Matica, Športna trgovina awentura) se je zadnje dni posvetil plezanju kratkih in težkih smeri v Črnem kalu in okolici. Minuli teden mu je uspelo splezati najlažjo od tistih, ki jih je poskušal. V Črnem Kalu je Pas de deux ocenil DC+, za katero je mnenja, da je za smerjo X (Črnotiče, maj 1986, ocena X-), to najlepši in najtežji odstavek, ki ga je preplezal pri nas.
Za ostale smeri (za prosto ponovitev seveda) pa bo treba počakati še kak dan. Ni dvoma, da jih bo Slabe kmalu zlezel.

T. Č.

Planinska pota na Bovškem
Letos je na Bovškem marsikaj novega. Udeleženci mladinske delovne akcije so markirali pot na Bavški Grintavec (2344 m), iz Bavščice čez planino Bukovec na zahodni greben in po njem na vrh, in od Planinskega doma Petra Skalarja na Kaninu, čez Veliki Dol na Laško Planjo (2448 m). Obe poti sta sicer brez varovalnih naprav, vendarle večji del lahki (morda s po enim težjim mestom).
Zaradi obsežnega področja, ki ga pokrivajo Bovčani, jim pomagajo tudi markacisti iz Nove Gorice. Letos so med drugim vzorno obnovili tudi pot iz Možnice na Jerebico. Čeprav vodi pot deloma po mejnem pasu, je obisk tega vrha planincem dovoljen pod pogoji, ki so med drugim opisani tudi v izkaznicah. Upajmo zato, da bo obisk te zanimive točke v prihodnje kaj večji. (Omahljivcev naj ne moti dejstvo, da je v Možnici tabla »mejni pas« precej prenizko!)
Mreža poti na Bovškem se obnavlja in dopolnjuje. Za boljšo povezavo tega dela Julijcev z ostalimi potmi pa bo vendarle potrebno obnoviti še nekatere : čez Kotovo sedlo na Mangrt in v Koritnico, čez Brežice v Koritnico, od Špičke do sedla Kanja itd. Slovensko pot na Mangrt, ki je bila še sredi poletne sezone v kaj žalostnem stanju, pa so že popravili člani bovške postaje GRS.

I.D.

ALPINISTIČNE NOVICE

Zvezni seminar za inštruktorje
V Srbiji bo na Stolu pri Boru od 10. do 12. oktobra zvezni seminar za inštruktorje alpinizma, ki bo združen še z zborom alpinističnih inštruktorjev. Istočasno pa bo tam 11. oktobra sestanek Koordinacijske komisije za alpinizem. Odhod iz Beograda je 10. oktobra ob 14.30 s skupnim avtobusom.
Na zboru inštruktorjev naj bi poenotili merila za izpite za plezalca, alpinista itd. Program za seminar je pripravila KA PZS. Na sestanek KKA naj bi prišli vsi načelniki Komisij za alpinizem, na seminar za Al pa po dva inštruktorja iz vsake KA.

Agava v Planji
Robi Černilogar in Slavc Svetičič sta v prednji glavi severne stene Planje splezala 21. t. m. novo smer. Poteka desno od Pačamanke in je zanjo značilno lepo plezanje v čvrsti skali. Imenuje se Agava, ocena je VI-, V+, kar pa je lažjega ne presega IV. stopnje. Sicer ta stena dolgo časa ni privabljala plezalcev, sedaj pa so v njej že tri smeri.

S poti po obeh Amerikah
Cveto Podlogar (AO Gorje) in Martin Šolar (AO Bohinj) sta najprej obiskala Cordillero Real v Boliviji. Za aklimatizacijo sta se povzpela na Cuantincuto (5350 m). Glavni cilj pa jima je bila Huayna Potosi (6094 m). Na vrh sta se povzpela iz sedla Zongo. Nekaj časa sta sledila običajni smeri, drugo polovico vzpona pa sta plezala po razu in vesinah levo od nje. Razmere sta imela dobre, saj je bil trd sneg in le mestoma led. Naklonina ni presegala 55 stopinj. Za konec sta šla še na Murarato (5900 m), kar je verjetno prvi naš pristop na ta vrh.
Sredi julija sta iz Južne Amerike odletela proti Severni, in sicer v Kanado. Odšla sta v osrčje kanadskih Rocky Mountain, na področje Banffa in Jasperja. Nista imela ravne sreče z vremenom, v višjih predelih je snežilo, nižje pa je deževalo praktično vsak dan. Rešitev sta našla le v plezanju kratkih smeri (do 200 m) v okolici Banffa pri Lake Louise in v dolini Wasootch Creek.
Pot je nadaljeval Podlogar sam, in sicer v Yosemite, kjer je plezal skupaj s plezalcem iz Španije. Plezala sta le visoko v hribih nad dolino, saj je spodaj v stenah El Capa in okolici poleti mnogo prevroče. Najpomembnejša smer, ki sta jo splezala, je Bray White Book v Stately Pleasure.

Ali ni mogoče drugače kot krasti?
Vsake toliko časa iz nahrbtnikov, ki jih alpinisti puščajo pod stenami ali v bivakih, izginjajo deli opreme. Takšne kraje so čedalje bolj pogoste. Oprema je resda draga, toda tisti, ki si jo nabirajo na takšen in podoben način, naj vendarle pomislijo, da jih oni pred njimi morajo kupiti. Bojan Pollak in Branko Ognančevič sta 21. t. m. na bivaku pod Skuto pustila svoja nahrbtnika in odšla plezat v Štruco (smer Treh svedrovcev), potem pa še v Dolgi hrbet (Trikot in Šimenc-Škarja). Medtem pa je nekaj njunih stvari dobilo novega lastnika.

Poročila odsekov:
AO Tržič: Janez Primožič in Igor Soklič sta v Prisojniku splezala Hudičev steber, Janko Meglič pa je v Beli peči opravil 1. solo ponovitev tehle smeri: Marabela, Golcerska (obe tudi PP) ter Hruševa.
AO TAM: Silvo Babič in Sašo Prosenjak (AO Slovenj Gradec) sta v Mali Raduhi plezala DD (VI+), Edijev steber (VI+) in Desno od plat (VI).
AO Matica: Andrej Petrovčič in Gorazd Zrimšek sta 20. t.m. plezala v Šitah Steber, naslednji dan pa prosto Zajedo v Travniku.
AO Škofja Loka: Betka Galičič in Franc Balon sta drugi teden septembra obiskala verigo Civette. 7. t.m. sta v Torre Venezia preplezala Andrichov raz, naslednji dan pa v Torre di Babele Soldino smer. Vreme se je zatem poslabšalo in padel je sneg. Tako sta lahko šele čez tri dni vstopila v Torre Trieste in za Cassinovo smer (VI, A2, 700 m) potrebovala dva dni.
AO Kozjak: spet so plezali v Hochschwabu. Med pomembnejšimi smermi sta Armand Polegek in Marko Lukič (AO TAM) plezala Direktno smer na Okno (zelo lepa smer z velikim previsom, ki verjetno še nima proste ponovitve). Oba sta plezala tudi JZ smer v južni steni Scharten spitze (Lukič prosto, VI-), v severni steni pa sta plezala še Smer mimo okna (VI, A3). Doma pa je Lukič z Andrejem Glihom prosto splezal Edijev steber v Mali Raduhi, z Polegkom pa prav tako PP Marjanovo smer v isti steni (VII).

T. Č.

Šola v Domžalah
Alpinisti PD Domžale sporočajo, da bodo letošnjo alpinistično šolo začeli že ta četrtek, in sicer ob 18.30. Vse, ki bi si radi izpopolnili gorniško znanje pozivajo, da pridejo v društvene prostore v športni park poleg kopališča. Šolo bo vodila Tatjana Cerar ob pomoči inštruktorjev, uvodno predavanje pa bo imel Silvo Karo.
Ob četrtkih so tudi redni sestanki AO Domžale. Dobivajo se ob 19. uri (prav tako v društvenih prostorih), nakar nadaljujejo v telovadnici OS Slavko Šlander, kjer imajo (19.30-21.) redne treninge.

Sarajevska šola alpinizma
V četrtek 2. oktobra ob 18. uri se bo v prostorih Planinske zveze BiH (Sarajevo, S. Milutinoviča 10) začela tradicionalna Sarajevska šola alpinizma. Tečaj bo vse konce tednov v oktobru, in sicer v domu »S. V. Čiča« na Romaniji, tečajnina je 2300 din, udeleženci pa bodo razdeljeni v dve skupini, pač glede na dosedanje izkušnje.

F. S.

Lovorika v Zagreb
UROŠEVAC - Na 33. jugoslovanskem prvenstvu v planinski orientaciji je nastopilo 23 ekip iz vse Jugoslavije. Zmagala je ekipa Maksimira iz Zagreba pred Stražilovom iz Sr. Karlovcev, Novim Sadom, JLA, Sutjesko iz Zagreba in Idrijo II.

Planinski vestnik 9 - 1986
LJUBLJANA - Nekateri pravijo, da je statistika dolgočasna zadeva; odstotki, razpredelnice, zapleteni računi, skratka množica številk, kar bralca sploh ne pritegne Vseeno pa so njeni rezultati včasih prav zanimivi in poučni. Tak je tudi uvodni članek v septembrski številki Planinskega vestnika, ki ga je sestavil Tomaž Banovec. Cel kup statističnih podatkov je v njem, na podlagi le-teh pa so zelo tehtne ugotovitve.
Banovec med drugim opozarja, da ima Slovenija le 0,19 odstotka ozemlja nad višino 1500 metrov, kar je precej manj kot Črna Gora z 0,96 odstotka, kot Makedonija (0,87), BiH (0,62), celotna Srbija (0,45) ali celo SAP Kosovo (0,34). Obenem si zastavlja vprašanje, zakaj so ta visokogorja tako različno ovrednotena, uporabljana in tudi planinsko različno opremljena. Rešitev je po njegovem preprosta: tu bi začeli z gradnjo enostavnih planinskih postojank, z omrežjem poti, z zemljevidi ... in z družbeno pomočjo. Tudi Slovenci smo glede tega nekaj ukrenili; sprejeli smo sklep, pravi Banovec, da bo vsako slovensko planinsko društvo enkrat letno pripravilo izlet v gore Jugoslavije.
Komentar, ki ga je napisal Milan Cilenšek, je tokrat namenjen dnevu planincev. Tudi tole pravi: »Mnogi očitajo planincem, češ, le zakaj prirejate tako množična srečanja, ali je nujno, da se vas zbere toliko ...« Seveda je nesmiselno prepovedati množične pohode in srečanja — to je pač ena izmed sestavin planinstva. Če pa na pojav gledamo dolgoročno, z vidika ohranjanja gorskega sveta v njegovi prvobitnosti, pa množičnost, takšno kot jo imamo - torej brez zadostne vzgoje glede varstva narave - našim planinam bolj škoduje kot pa koristi. Zato dodatno propagiranje množičnosti ni potrebno, saj so planinska srečanja iz leta v leto številnejša že brez agitacij, kakršen je, denimo, pričujoč komentar.
Gotovo bo precej pozornosti vzbudil polemični prispevek z naslovom Temelji že, toda ... izpod peresa Aleša Rotarja. Razmišlja o članstvu v naši planinski organizaciji in meni, »da se vedno in znova postavljajo le vprašanja o številu članstva, ne pa o njegovi kvaliteti.« Pisec je tudi mnenja, da bi moral biti »alpinizem za planinsko dejavnost vodečega pomena«. Za stagnacijo našega planinstva pa je po njegovem krivo pomanjkljivo znanje in slaba usposobljenost vodnikov. S temi stališči se bo večina gornikov sicer strinjala, vendar Rotar ostaja zgolj pri pozitivističnih razmišljanjih kar se tiče reševanja problemov, saj niti ne omeni konkretnih predlogov, kje in na kakšen način dobiti ustrezne kadre za vzgojo in vodenje planinskih množic.
Ko dalje listamo po Vestniku ugotavljamo, da tudi tokrat ponudi bralcu pestro izbiro najrazličnejšega planinskega čtiva. Med strokovnimi prispevki je novost — članek o kačjem piku dr. Andreja J. Dernikoviča. Tu so še potopisne reportaže, spomini pa literarni zapisi, kjer avtorji skušajo popisati svoje najgloblje vtise in trenutna razpoloženja. Med slednje prav gotovo sodita Korenčanova Poletna pravljica in Torkarjev Balkanski triptih. Mimo nas ne sme tudi sestavek o splavarjenju po reki Tari, kjer je svoja doživetja strnila Mija Pilko, niti ne prijeten, sicer precej skop, oris dogodivščin z letošnjega planinskega mladinskega delovnega tabora pod Krnom.
Tudi alpinističnih prispevkov v septembrski številki ne manjka; Tone Škarja je letošnjo odpravo v Karakorum ocenil kot odpravo presežnikov, članek z naslovom Čez Ande govori o alpinistih iz Slovenske Bistrice, Milanu Romihu in Danilu Tiču, ki sta se v dobrih petih mesecih povzpela na kar osemnajst šesttisočakov, v portretu planinke pa je tokrat našla mesto vodja naše prve ženske odprave v Himalajo Marica Frantar, s katero se je pogovarjal Miro Štebe.

MATEJ ŠURC

Pohvala za Interfilm
LJUBLJANA - Za 11. mednarodni festival športnih in turističnih filmov je Interfilm festival pripravil še eno novost - posebne nagrade za gorniško leposlovje.
Na razpis, objavljen letos sredi junija, so se odzvali številni posamezniki in založbe, nekaj del pa sta potem predlagala še selektorja. V kategoriji »kratki gorniški tekst« je npr. komisija morala oceniti več kot 70 člankov. Komisija, ki je ocenjevala gorniške knjige, izšle od (vključno) leta 1980 dalje, je, razumljivo, morala razmišljati o manj naslovih, pa vendarle — pretehtati je morala kar deset del, od katerih so nekatera medtem že postala pojem kvalitete.
Že po tem — rezultati bodo objavljeni v sredo ob 18. uri na Brdu pri Kranju — lahko ocenimo pobudo Interfilma za več kot uspešno. (Kdaj je bil še tak odziv na tovrstne razpise?) Morda se bo v prihodnje aktivneje priključila še Planinska zveze Slovenije in rezultati prav gotovo ne bodo izostali. Še posebno, ker še vedno ostaja nekaj področij, ki bi tudi zaslužila priznanja (npr. čisto strokovna dela, publicistika itd.). Planinstvo in še posebej alpinizem, ni le gola fizična aktivnost v gorah, odseva še na številnih področjih. Vrednost vsebini pa dajejo predvsem občutja ob doživetjih, razmišljanja in spoznanja o sebi, prijateljih in naravi.

FRANCI SAVENC

Tri nove karte
LJUBLJANA - Planinska založba pri PZS je zapolnila še eno veliko praznino - izdala je zemljevid »Posavsko hribovje«. To je planinska karta, ki jo je, kot že številne drage pripravil Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo iz Ljubljane, natisnil pa Vojnogeografski inštitut iz Sarajeva. Za razliko od drugih tovrstnih kart, ima ta merilo 1:100.000 (kar je z ozirom na relief tudi edino smiselno), na razpolago pa je že v vseh bolje založenih knjigarnah. Dobiti pa jo je seveda mogoče tudi prek PD, po povzetju (PZS, Lj. Dvoržakova 9, tel. 312-553) ali osebno v pisarni PD Ljubljana - Matica na Miklošičevi 17.
Pred nedavnim sta izšla tudi ponatisa kart »Kamniške in Savinjske Alpe z Obirjem in Peco 1:50.000« (4. dopolnjena izdaja) ter »Bohinj 1:20.000« (5. dopolnjena izdaja). Cena vseh treh kart je enotna - 800 din.

  29.09.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti