Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 22.09.1986

  22.09.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

ponedeljek, 22. september 1986, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1751

Delo, Šport: ... Rehberger v Eldorado Canyonu prosto ponovil Genesis (IX+)

Razen te slavne smeri je splezal še štiri devetke - Ostali tudi uspešni vse tja do VIII+ — Pot jih bo zdaj vodila še v Yosemite
KRANJ - V drugi polovici avgusta so v ZDA odšli Srečo Rehberger - Nuša Romih, Igor Jamnikar - Matjaž Ravhekar, Janko Humar - Edo Kozorog in Mirjam Drole; Zaradi obveznosti doma sta se pred dnevi že vrnila Humar in Drolejeva in povedala mnogo zanimivega.
Najprej so se ustavili v Koloradu, da bi v Eldoradu Canyonu opravili kar najtežje vzpone. Prepričljivo najbolj uspešen je bil Srečo Rehberger, saj mu je uspela prosta ponovitev smeri Genesis, smeri, ki ima tamkaj že kar zanimivo zgodovino. Sprva je bila tehnična ocena te smeri A4 in tudi A5, do prve proste ponovitve pa je bilo mnogo neuspešnih poskusov in tudi Collins, ki je opravil 1. PP, je za to potreboval večmesečne poskuse. Za njim je to uspelo kot naslednjemu tudi slavnemu Moffatu, oba pa sta se vzdržala ocene. Kasneje so smer še večkrat ponavljali prosto. Lansko leto jo je Edlinger zmogel v prvem poskusu. Smer je ocenjena 5.12+, to je po naše IX+ .
Srečo pravi, da je do ključnega mesta povsem bela od magnezija, sam pa je smer splezal v četrtem poskusu. Ni pa to edini vzpon devete stopnje. Še prej je ponovil Fire and Ice (IX-) in Bolter's Lament (prav tako IX-). Skupaj z Nušo Romih sta preplezala še Outer space (VII-), Bock tallk (VII), Over the hill (VII), Grandmother's challenge (VII) - vse te smeri prosto tudi Nuša. Plezala sta še Black walk (VII), Tagger (VII) in Nortcutt start Bastille crack (VII+).
Srečo je ponovil tudi Guinesse (VIII), Wind shot (VIII) in za konec še Wendego (IX).
Janko Humar in Edo Kozorog sta v The Bastille splezala West face (VII+ , VIII), v Castle Rocku smer Athlete's Fat (VII+). V glavni steni Redgarden Wall pa še tri smeri in sicer Vertigo (VII-), Cest la Vie (VIII) in eno od najlepših smeri v Eldoradu The Naked Edge (VIII). Tudi Jamnikar in Ravhekar sta splezala The Naked Edge, Vertigo in Bastilia West face, poleg tega pa še Guinesse (VIII) in Wide Coutruy (VIII-) v The Bastille.
Potem so se ločili. Rehberger in Romihova sta ostala še v Eldoradu, ostali pa so odšli plezat v Wyoming in sicer v Hudičev stolp (Devils Tower). Humar in Mirjam Drole sta splezala normalni pristop na vrh, ki je ocenjen s V, Jamnikar in Ravhekar pa smer tik poleg prve ocene VI-. Ugotovili so, da tanke poči plezajo mnogo lažje kot pa široke, take za dlan in pest, ki že zahtevajo posebno tehniko plezanja in se jih je treba sprva navaditi. Problem smeri v Devils Towerju niso toliko posamezna težka mesta, ampak predvsem dolžina enakomernih težav - enakomerno široka poč se npr. lahko vleče celih 50 m, vmes pa ni prav nobenega mesta za počitek. Humar in Kozorog sta splezala v tej steni Mc Carhty West face, ki sta jo prva splezala že Karo in Jeglič pred nekaj leti. Takrat so jo ocenjevali s 5.12- (IX-). danes pa so oceno znižali na VIII+. Ključno mesto ni poč, ampak je raztežaj bolj stenskega značaja - 30 m popolnega razkoraka. Za konec plezanja v Hudičevem stolpu pa še dve prvenstvi. Jamnikar in Ravhekar sta splezala smer z imenom Skunk (A3, V, 150 m) v vzhodni steni, Humar in Kozorog pa sta v zahodni steni potegnila novo smer z imenom The Chipmuny (A2, VII-, 150 m).
Nadaljevali so v Black Hills Needles, kjer sta Jamnikar in Ravhekar splezala med drugim tudi eno smer z ocen VIII-, vseh pet pa je bilo tudi na vrhu Needle's Eye (VI-), enem od divjih stolpov, ki jih je tam okoli vse polno. Po vrnitvi v Boulder so obiskali še Ester Park in v Sundom Partress splezali Tumkomer (Jamnikar in Ravhekar, VII) ter Mr. Presidenta (Humar in Kozorog, oba sta se na najtežjem mestu - VIII, prijela za zatič).


ZANIMIVI SMERI V DEVILS TOWRU – 1. The Chipmuny, 2. McCarthy West Face.


17. septembra sta Humar in Drolejeva odšla domov vsi ostali pa so pot nadaljevali - kam drugam kot v Yosemite.
TOMO ČESEN

• Na letošnjem festivalu športnih in turističnih filmov, ki je vsako leto v Kranju (letos bo od 29. septembra do 4. oktobra), bo nekaj filmov zanimivih tudi za alpiniste. V sredo, 1. oktobra bodo na sporedu med drugim tudi francoski film Brez težav, potem prav tako francoski film Christophe, ki prikazuje solo vzpon Christopha Profita preko ameriške direktne v Druju, na sporedu pa bo tudi italijanski Mont Blanc pred 200 leti (rekonstrukcija prvega vzpona na Mont Blanc, plezanje tistega časa). Francozi bodo prikazali še film Mali Karim. Torej ob športnem tednu tudi precej alpinizma.

Prijave za kategorizacijo
• Podkomisija za vrhunski alpinizem poziva alpiniste, da najkasneje do 5. t. m. pošljejo seznam svojih vzponov (od 1. oktobra 1985 do 30. septembra 1986) na obrazcu Pregled opravljenih tur. Tisti, ki se za kategorizacijo prijavljajo prvič, morajo poslati tudi izpolnjen osebni list. PZVA kasnejših prijav ne bo upoštevala. Za vse prvenstvene vzpone je treba poslati opis, skico in vris v fotografijo, pri prostih ponovitvah pa naj kandidati potrdijo, da so le-te opravljene v skladu s tistim, kar je o PP zapisanega v Alpinističnih razgledih. Kdor tega ne bo poslal, se mu bodo proste ponovitve štele le kot vzponi na klasičen način.

Razpis za Lotse Šar in Lotse Middle
• Spomladi 1987 bo v Himalajo odšla odprava, katere cilj bo Lotse Šar (8400 m). Za ta vrh se je prvotno prijavila ekipa AO Kamnik. Komisija za odprave v tuja gorstva je sklenila, da odpravo razširi zaradi srednjega vrha Lotseja (8430 m), ki je še edini neosvojeni vrh nad 8000 m, oziroma najvišji še neosvojeni vrh na svetu. Zato je objavila kompleten razpis za:
— Lotse Šar: vodja in člani ter zdravnik (kandidati naj v prijavi pošljejo seznam odprav na katerih so sodelovali ter po 10 lednih in kombiniranih ter zimskih in kopnih vzponov).
— Lotse srednji vrh: razpis za 4 alpiniste. Pogoji so: dosežena višina 8000m, ekstremni ledni, kombinirani in zimski vzponi v Alpah, Andih, Himalaji in Karakorumu; že izkazana sposobnost za najtežje storitve v velikih višinah. V prijavi morajo navesti seznam svojih odprav in po 10 najboljših zimskih, kopnih in lednih ter kombiniranih smeri. Vsi kandidati pa morajo poslati še izpolnjen osebni list, 6 fotografij za potni list, obrazec »bio data« za Nepal, ki ga kandidati lahko dobijo na PZS. Rok prijav je 6. oktober na PZS, Komisija za odprave v tuja gorstva.

ALPINISTIČNE NOVICE

Prvenstveni v Stenarju in Dolgem hrbtu
Silvo Kragelj in Bojan Slabanja (oba AO Litostroj) sta 16. in 17. avgusta preplezala novo smer v SV steni Stenarja. Speljala stajo med Direktno in Zajedo spominov. Za celo steno sta potrebovala 13 ur, Asvin - smer nasprotij pa ima oceno VI, A2, 600 m. 13. t. m. sta oba prosto ponovila Trikot v Dolgem hrbtu (2 uri in pol), naslednji dan pa sta vstopila v plošče desno od smeri po špranji in levo od Kemperle-Murovec. Smer se imenuje Triangel, ocena je VII-, višina 350 m. Plezala sta jo 5 ur.

Jeglič in Karo z novo smerjo v Šitah
Začela sta 7. t. m., dokončala pa teden pozneje. Gre za novo smer v strmi steni Šit, smer s precej ravno linijo. Jeglič in Karo sta vstopila med Čmrljem in Debelo Berto, desno od velikih streh v spodnjem delu levega dela stene. Ko sta dosegla gredino, sta zavila levo in prekrižala varianto Kambič-Ribarovič nekje na začetku le-te. Pozneje pa sta smer speljala naravnost navzgor. Prvič sta nekje na sredi splezala v Kambič-Ribarovič in po njej na rob, 14. t. m. pa sta začela po spodnji gredini in smer nato zaključila. Imenuje se Četrt stoletja, višina 550 m, efektivnega plezanja je bilo 13 ur. ocenila sta jo VII - (najtežje mesto) in A1. Po skici sodeč je smer napeta od začetka do konca, saj ima poleg mesta VII- še približno deset raztežajev s težavami od VI- do VI+, vmes pa je nekaj mest A0 in A1.
V smeri so ostali štirje klini in dva svedrovca, ki sta že od prej (ko so neznani plezalci plezali ali pa poskušali splezati spodnjo gredino od Stebra Šit do velikega kotla v levem delu, kjer se Kambič-Ribarovič odcepi od Herlec-Kočevar), skala je dobra, le nekaj je odstavkov s krušljivo kamenino, v spodnjem delu pod strehami pa sta imela tudi mokro. Za smer je značilna velika strmina, od opreme pa so najbolj uporabni jeseničani, profili in friendi.

3. P Ajdovske deklice
Janko Meglič in Janez Primožič sta 14. t. m. opravila 3. ponovitev Ajdovske deklice, Luka Rožič in Jože Rozman pa sta plezala Beli trikotnik (vse v steni Prisojnika).
Dan poprej pa je Filip Bence (vsi so člani AO Tržič) začel po Bavarski, nadaljeval pa po Gorenjski smeri preko Ladje vse do vrha Triglava. Od spodaj do vrha v samo 2 urah!

Manitu v Široki peči
S takim imenom sta novo smer preplezala Primož Štular in Gorazd Zrimšek (AO Matica) 16. t. m. Prvi raztežaj je skupen s smerjo Opium, potem poteka slabe tri raztežaje desno od nje, kasneje pa levo od Opiuma, točneje po zajedi desno od smeri Krivic-Cedilnik. V lažjem zgornjem delu se smer giblje po stebru, ki tvori drugi grebenski stolp zahodno od glavnega vrha Široke peči. Spodnjih 250 m sta ocenila VI/VI-, zgoraj pa je bistveno lažje (IV, II-III). Za 500 m cele smeri sta rabila 7 ur in pol. Naslednji dan sta zlezla še Severni steber Malega Oltarja in sestopila po SV grebenu.

Perčičev steber tretjič prosto
23. avgusta je Janez Kešner (AO Mengeš) v navezi z Markom Prezljem (AO Kamnik) opravil 3. PP Perčičevega stebra v Vežici, ki ima oceno VIII. Oba sta potem prosto zlezla še Zajedo usmiljenja. Mirko Kranc (AO Črnuče) je z Jelko Tajnik (AO Ravne) prosto splezal Kramar-Močnik, potem pa še Plošče desno od Akademske, ki jih je prvi zlezel Tadej Slabe. Prvo smer sta zlezla tudi Andrej Jaklič in Igor Kalan (AO Kranj), Plošče, naprej po Akademski pa Filip Bertoncelj in Jaklič.

Sama v Dedcu
Ela Leskovšek (AO Matica) je v nedeljo, 14. t. m. sama preplezala Desno smer v Dedcu.

Alpinizem v Vertikali
Predavanje s takšnim naslovom bo imel Silvo Karo. v mali dvorani Cankarjevega doma v sredo, 24. t.m. ob 19. uri. To bo predvsem prikaz prvenstvenih vzponov v naših in tujih stenah. Če bo zanimanja dovolj, bo ponovitev še ob 21. uri.

V Rjavčkem vrhu ocena IX
Franček Knez in Dani Tič sta 6. t.m. v Rjavčkem vrhu opravila 1. ponovitev Spominske smeri Ceneta Kramarja. Bila je to tudi 1. prosta ponovitev, saj je Knez plezal prosto in ocenil največje težave z IX. Vzpon je trajal 4 ure.
Istega dne je Knez s Štorovo iz AO Celje splezal novo smer v Škarjah, poteka pa levo od Polikarpovega stebra. Genijalko je ocenil VI+, s Šrotom in Hriberškovo (zadnja dva AO Celje) pa še smer Pik (V). Naslednji dan je Knez nadaljeval z novimi smermi in s soplezalko v Škarjah splezal še smer As (VI+), ki poteka desno od Tamovske. Tič pa je s soplezalko plezal Polikarpov steber.
Knez, Tič in Hrastnik so 13. t.m. opravil 1. ponovitev Mrtvaškega pajka v Klemenči peči. Naslednji dan je Knez s Hrastnikom v Turski gori opravil še en prvenstveni vzpon (Lešnik, VI+, 400 m), ki poteka v črnem kotu levo od Cicove in izstopi desno od Zajede. Vsi so člani AO Impol.

Nekaj prostih ponovitev
Slamič (AO Nova Gorica) je z Lebanom (AS Ajdovščina) splezal Helbo v Triglavu. Silvo Babič (AO TAM) in Sašo Prosenjak (AO Slovenj Gradec) sta v Mali Raduhi ponovila DD (VII), Edijev steber (VI+) in Desno od plat (VI). Dare Juhant (AO Litija) je z Romano Tomšič (AO Novo mesto) opravil 3. PP Glave Planjave. Smiljan Božič pa je v Vežici opravil vzpon po Akademski smeri.

Poročila odsekov
AO Nova Gorica: Igor Badalič je z Eriko Občak (AO Škofja Loka) v Nad Šitom glava splezal novo smer Mokedaj, ki poteka desno od Kranjske poči (V+, IV, 300 m). Skupaj sta splezala tudi Velebitaško v Anič kuku. Velikonja in Vodopivec sta plezala JLA v Šitah, Podgornik in Slamič pa Kragljevo smer v Kaninski skupini.
Soški AO: Ivan Rejc in Viktor Golja sta ponovila Šlosarsko v Triglavu ter Matijev steber v Jerebici. Potem pa sta v Loški steni kot druga ponovila še smer Bauman-Volkar.
AO Litostroj: Robi Držan in Zoran Gričar sta v Široki peči plezala Čihulovo.
AO Matica: Tomo Sbrizaj in Tomaž Willenpart sta v Dolgem hrbtu splezala Jernejev steber, Srakar—Češnovar v Koglu pa je imela ženski obisk (Lidija Honzak, Katja Kozin, Marjeta Tomšič, Mara Tovornik).
AO Kranj: Igor Kalan in Bojan Počkar (AO Železničar) sta v Trentarskem Ozebniku opravila 1. ponovitev Rondomenta (VI+,VI). Ostali pa so imeli skupno turo v Martuljek. Filip Bertonceij in Petra Vencelj sta plezala Cizljevo, Franci Markič in Klemen Kobal Skalaško, Bine Šterin in Andrej Pišler pa Direktno (vse v Špiku), Andrej Štremfelj in Tine Klanjšek pa Schinkovo v Frdamanih policah.
AO Celje: Aco Pepevnik in Jože Zupanc sta v Štajerski Rinki opravila 2. P. Bregarjeve z Glavo. Po hujši poškodbi rame je spet s plezanjem začel Andrej Primožič. Skupaj s Tomažem Žerovnikom je plezal Direktno v Špiku. Pepevnik in Zupanc sta opravila tudi 2. ponovitev Črne zavese v Ojstrici (VI, A1). Plezala sta 14. t. m. Polde Felicijan in Albin Simonič sta v Rjavičkem vrhu kot prva ponovila smer Nasmeh. Slednji je s Francem Pšeničnikom opravil prav tako 1. P. Brankine smeri (VI+) v Krofički. Franc Čanžek in Zlata Centrih sta v Ojstrici plezala Zmaja, veliko pa jih je bilo tudi v Herletovi.
AO Mengeš: Dare Božič je z Vido Pavlič (AO Kamnik) v Štruci ponovil Smer treh svedrovcev.
AO Matica: Marko Belingar in Nuša Deželan sta v Vršakih (Srednji vrh) splezala novo smer (Šaljiva, en raztežaj VI, ostali trije IV-V. 160 m). Dostop do te stene (večini najbrž slabo poznane) je od koče na Prehodavcih proti Hribaricam, od odcepa proti Zelnarici še 150 m). Miha Peternel in Vlado Jurekovič pa sta v Selli splezala Vinatzerja (Peternel prosto, VI+), Zenijevo zajedo in Abramov raz (Peternel prosto, VI-).
AO Črnuče: Mirko Kranc je z Jelko Tajnik (AO Ravne) v Trentarskem Ozebniku opravil 1. P Črne lepotičke (V+), Marjan Kovač pa je v Vežici plezal Neznano, v Koglu pa Srakar-—Češnovar

Zagrebčani nad Chamonixom
Tudi letos je Chamonix obiskalo več zagrebških alpinistov. Kot že običajno, se jih je največ povzpelo na najvišji vrh Evrope, opravili pa so tudi nekaj plezalnih vzponov. Med temi še zlasti izstopa vzpon po Cassinovi smeri v Walkerjevem stebru v Grandes Jorasses. Vzpon sta 6. in 7. avg. opravili navezi Boris Čujič (AO Velebit) — Vladimir Pavšič ( AO Kamenjak Rijeka) ter Nino Kurtalj - Srečko Meič (oba AO Velebit). Ko so vstopili, je več navez zaradi neugodnih lednih razmer obrnilo, Hrvatje pa so nadaljevali in prvi dan bivakirali pod Rebuffajevo počjo. Dragi dan so imeli dobre razmere.
Boris Čujič je dva tedna pred odhodom v Francijo plezal skupaj s Slavico Stojakovič. V Paklenici je prosto pre-plezal Santano (VIII-), Papilon (VIII-), Velebitaško (VII-), Hobit (VII), 00 (VII-), Joint (VII-) in še jih smeri.

Plezališče naprodaj
Minnehaha, priljubljeno plezališče (od leta 1915!), deset minut oddaljeno od središča Spokanea (država Wasington — ZDA), je naprodaj. Večina ga je namreč na posestvu bogatašice iz vzhoda, ki se je odločila, da si s prodajo zagotovi udobno življenje na stara leta, pa še težav z vse pogostejšimi obiski plezalcev ne bi imela več.
Za svojo parcelo, ki je sicer brez posebne uporabne vrednosti, je leta 1984 določila ceno 50.000 dolarjev. Plezalci so hoteli ceno takoj dvigniti, da njihovega vadišča ne bi nihče kupil, pa dolgo niso imeli uspeha. (Pojavili pa so se napisi o prepovedi gibanja na tem področju in policija jih je nekaj celo aretirala!). Šele Paulu Fishu plezalcu in tovarnarju iz Spokaneja, je skupaj z združenjem Spokane Mountaincers nekako le uspelo. Dali so tudi pobudo, da se ta predel razglasi za okrožni park, lotili so se čiščenja ...

Popravek
Pred tremi tedni se nam je v »Solo prvenstveni vzpon« prikradla neprijetna napaka. Naštete vzpone, tudi prvenstvenega v Planji, smo pri pisali Filipu Bencetu, opravil pa jih je Idrijčan Slavc Svetičič. Krivda je poročevalčeva, ki ni navedel vseh podatkov.
Iz aktivnosti Svetičiča pa lahko dodamo še dve zanimivosti. V dneh, ko so v Chamonixu slavil 200-letnico prvega pristopa na Mt. Blanc, je preplezal smer Vroča čokolada (85 st., IV, 400 m) v Trianglu, kar je 1. JP. Iz Desmaisonove smeri v Gr. Jorasses pa sta se morala z Robijem Černilogarjem vrniti po 600 m vzpona. Vso noč in še naslednji dan je deževalo ter snežilo, celo povratek je bil hudo, hudo problematičen.

O ekspedicijski dejavnosti
ZAGREB - V zadnji (7-8) letošnji številki osrednje hrvaške planinske revije Naše planine je med drugim zanimiv prispevek iz zgodovine hrvaškega planinstva. Na 14 straneh je zbrana množica podatkov (in črnobelih fotografij) o delu Ekspedicijskega odbora PSH, osnovanega 1962 skupaj z ekspedicijskim fondom. Ne manjka pa tudi podatkov o odpravah, ki so jih doslej organizirali (ali se jih udeležili) hrvaški alpinisti.
V četrtem odstavku pa piše: »Bodočnost našega ekspedicionizma postopoma prehaja okvir planinske organizacije. Za organiziranje odprave ni več potrebno — kot nekoč - vpreči planinsko organizacijo vse republike, one postajajo privatni hobi, dostopen tistim, ki lahko zberejo dovolj denarja. Za organiziranje pa se alpinisti lahko obrnejo na eno ali drugo podjetje v svetu, ki se profesionalno ukvarja z organiziranjem odprav in treningov. Tako alpinistom preostaja le še - plezanje.«
V odstavku pred tem pa je tudi opomba, da alpinisti vse pogosteje finansirajo svoje akcije iz lastnih sredstev, ki jih zbirajo npr. tudi tako, da svoje plezalsko znanje angažirajo za dela, ki niso dostopna običajnim državljanom.

I.D.

Ponovil je najnovejšo smer
Poleti srno poročali, da se je Bogdan Brakus, član PD Paklenica iz Zadra, povzpel na Čo Oju (8201) m), šesti najvišji vrh sveta. Vse ostalo pa so bila le sklepanja, dokler nismo dobili njegovega podrobnega poročila.
Na vrh se je povzpel sam (iz T3 na 7600m) po najnovejši Poljski smeri v JZ steni in to 11. maja. Bil pa je član komercialne odprave, ki sta jo organizirala agenciji Ski & Berg iz Švice in münhenska Hauser Exkursionen international. Vodja dvanajstčlanske odprave je bil Stefan Wörner (CH), v njej pa so sodelovali tudi taki alpinisti, kot npr. Peter Habeler (z Messnerjem prvi brez dodatnega kisika na Everestu), Marcel Rüedi iz Švice, ki je imel pred tem za seboj že pristope na sedem osemtisočakov itd. Bili so iz šestih držav: Nemčije, Švice, Avstrije, ČSSR, ZDA in Jugoslavije.
Iz Katmanduja so odpotovali 8. aprila in 16. so postavili bazni tabor (5100 m). Potem so najprej zavrgli misel na prvenstveni vzpon prek Ngojumbo Kanga (7743 m), prek J stene... Ko pa so naleteli na poljsko odpravo, ki je ravno zaključila prvi vzpon po JZ stebru, so se takoj navdušili. Najprej sta uspela Habeler in Rüedi (5. maja). Štiri dni za njima Smith (ZDA) in Schiepen (NDR), Daum (NDR) se je 10. maja na vrh povzpel po Klasični (Tycijevi smeri), po JZ grebenu pa sta bila potem uspešna še naš Brakus in Avstrijec Lorenz (15. maja).
Poleg prvega jugoslovanskega pristopa je bil to tudi prvi švicarski in ameriški, bila je prva ponovitev smeri itd. Bogdan Brakus je 18 dni preživel (nad višino 5700 m) brez stika z bazo, 13 dni je bil nad 6000 m ... Seveda je to njegov osebni višinski rekord Je bil pa edini član odprave brez izkušenj na višinah okoli 8000 m! Res pa je, da je pred tem opravil številne lepe ture. Bil je na Kilimandžaru, v Andih, Piku Komunizma in z odpravo, ki jo je vodil je bil na vrhu Kun (7085 m) v Kašmirski Himalaji. Že leta dolgo živi v Nemčiji.

FRANCI SAVENC

Sprejem za kranjske vrhunske športnike
(PC) KRANJ. 5. 9. 86 - Predsednik SO Kranj Ivan Torkar je skupaj s predsednikom izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij sprejel kranjske vrhunske športnike, ki so letos ponovno potrdili svoje vrhunske dosežke.
V stavbi SO Kranj so se zbrali svetovni asi kot so himalajci Marija in Andrej Štremfelj, Tomaž Jamnik in Tomo Česen, plavalec Darjan Petrič in Simon Pavlin, ki se je pred kratkim uvrstil v kranjsko športno elito z osvojitvijo naslova lokostrelskega evropskega in svetovnega mladinskega prvaka.
Športniki so dobili za spomin knjige s posvetilom in se zadržali v prijetnem pogovoru.

Triglavski dom - pospeševalec planinstva
Triglavski dom ni bil pozornost slovenske javnosti samo v času velike investicijske gradnje, ki je bila dokaz ustvarjalnosti in vzajemnosti združenega dela ter zavedenih ljudi, temveč je sedaj še večji pospeševalec gorništva. Njegova zanimivost, oblikovnost in zlasti funkcionalna notranjost privlačita obiskovalce, med katerimi so posebno opazni delavci velikih darovalcev Triglavskega doma.
Potem, ko je bila 17. septembra 1983 v čast 90-letnice slovenskega planinstva odrta posodobljena postojanka na Kredarici, se vsako leto, drugo ali tretjo soboto v septembru, slavi dan Triglavskega doma. Leta 1984 je bil posvečen 40-letnici razvitja slovenske zastave na okupiranem Triglavu in osvoboditvi Beograda, leta 1985 je bila odkrita spominska zahvalna plošča darovalcem postojanke, letos pa je bil ta dan namenjen Lesnini iz Ljubljane, delovni organizaciji, katere ime je že vklesano na obeležju v domu, leta 1986 pa je s prispevkom v materialu in z delom omogočila ureditev dopolnilne skupne spalnice s 24 ležišči in tako povečanje zmogljivosti postojanke na 230 ležišč.
Preko 200 delavcev Lesnine in njihovih družinskih članov se je že v petek 2. septembra popoldan zbralo na Kredarici in v vedrem raspoloženju z drugimi obiskovalci, ki jih je skupaj bilo okrog 300, v krasnem vremenu v soboto zjutraj družno obiskalo očaka Triglava. Na proslavi pred Triglavskim domom, na kateri so sodelovali pevci Lesnine-Svoboda Radeče in godca Tine in Slavko (Lesnina-Sopota), je v imenu postojanke prisotne pozdravil Gregor Klančnik, v imenu Lesnine pa je zahvalno listo sprejel direktor Pavle Brgles. Vsi, ki so ta dan prebili na Triglavu, so bili bogatejši, na povratku pa so srečevali dolge vrste novih obiskovalcev. Lesnina bo v prihodnje vsako leto organizirala skupne pohode in to vedno na nove vrhove.
Dan Triglavskega doma bo odslej vsako leto posvečen drugemu darovalcu, da bi njihovi delavci z organiziranim pohodom na Triglav spoznali lepote gore in uspeh njihovih prispevkov. Prepričani smo, da se jim bo s tem Triglavski dom hvaležno poklonil s povečanjem števila planincev pa oddolžil za svojo novo podobo. Največja prednost v lepih jesenskih mesecih, ko drugi postojanke zapirajo pa je, da Triglavski dom obiskovalce prijazno sprejema skozi vse leto m da so tudi turni smučarji zaželeni.

GREGOR KLANČNIK

ПО ЮЖНАТА СТЕНА НА САТОПАНТ
През пролетта на 1986 г. „Клуб Високогурски" от Варшава организира 11-членна експедиция в Гар-хвалските Хималаи с ръко водител Ришард Колаков-ски. Групата отпътува от Варшава на 1 май, а базо вият лагер беше организиран на 23 май, на поляните в Канданбан (4300 м). Аклиматизацията бе осъще ствена с изкачвания до 6500 метра. На 24 и 25 май беше направено разузнаване на отдалечената на около 35 км южна стена на Сато пант (7075 м), втори по височина в района Гангот-ри. Тя беше главната цел на експедицията. На 7 юни Томаш Копиш и Ришард Колаковски отново достигна ха до нейното подножие, за да осъществят изкачване по дясната й част, откъм ледника Суачанд. Атаката започна на 9 юни вечерта. Двамата катереха главно но щем. и то не поради страх от лавините, а заради висо ките температури и мекия сняг през деня.
Маршрутът преодолява 1500 метра денивелация. Той им снежно-леден и ска лно-леден характер. Десет те въжета по скално-леден терен са от 2 до 4 плюс ка тегория на тоудност по ска лата на ЮИАА. Има и един пасаж, дълъг 0коло 15 метра от А1 категория. Снежно-ледените участъци са с наклон 40—60 градуса. Теренът е опасно неста би лен. Копиш и Колаковски често на шега казвали, че ако няма за какво да се хванат, трябва да забият ледокопите си в . .. скалата. Двамата достигнаха върха на 12 юни в около 18 часа местно време. Зад тях остана една от най-на шумелите стени през последните години. Същия ден те започнаха спускане по класическия маршрут от северозапад, като бивакува ха за четвърти път на 300 метра от върха. На следва шия ден бяха в базовия ла гер.
Изкачването получи мно го висока оценка от индийските и чуждестранните специалисти... Преди това по южната стена на Сато-пант бяха направени някол ко амбициозни опита, а след
унгарската трагедия през 1983 Г; тя се ползуваше с особено лошо име. Силнс впечатление направи преди всичко модерният стил на изкачването — без постоян ни лагери, без фиксирани въжета и без предварител ни разузнавателни изкачва пия по стената. След слиза нето си в базовия лагер пол ските алпинисти срещнаха четирима испанци, които бя ха дошли с намерението да осъществят първо изкачване. Те не бяха особено ра достни, когато разбраха, че им е останала едччлвено възможността цд прокарат нов маршрут по вече изка чената южна стена на Сатопант.

ЮЗЕФ ЙИКА ( 19. 9. 86)
 

Oznake: ALP, AN, PLE, PrV, VTG
eXTReMe Tracker