Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 15.09.1986

  15.09.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

ponedeljek, 15. september 1986, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1451

Delo, Šport: ... Triglavska je vedno obiskana

Dare Božič (AO Mengeš) in Danilo Golob (AO Kamnik) sta 13. avgusta preplezala Obraz Sfinge. Isto sta plezala tudi Filip Bence in Janez Primožič, člana AO Tržič, le da sta začela spodaj po Šlosarski. Omenjeno kombinacijo sta plezala 6. t. m.
Darko Podgornik in Slavc Svetičič sta zadnjega avgusta plezala Peternelovo smer, in sicer v zelo slabih razmerah (dež, celo sneg). Kljub vsemu je Svetičič splezal smer prosto, sestopila pa sta po Skalaški. Podgornik pa je dva tedna pred tem opravil še pomembnejši vzpon. 17. avgusta je soliral Raz mojstranških veveric in Sfingo. Bila je to že 5. solo ponovitev.
Ljubljansko smer sta ponovila 7. t.m. Silvo Babič (prosto) in Franci Topolovec. Kombinacijo Helba-Čopov steber pa sta plezala Srečko Likar in Pavle Rupnik. Likar, ki je plezal prosto, se z oceno VII, ki so jo dali v zadnjem času, strinja. Če jo primerja z Lahovo, potem je slednja težja, glede na najtežja mesta. Steno so obiskali tudi alpinisti AO Kozjak. Armanda Polegek in Milan Jolič (AO TAM) sta plezala Peternelovo in nadaljevala po Čopovem stebru. Sam steber pa sta plezala Drago Praprotnik in Majda Klanček. Prusik-Szalayevo pa so plezali Zdenko Zorič in Mira Uršič (AO Impol) ter Ljubo Hansel in Matjaž Roter.

Dve prosti ponovitvi
Marko Prezelj je prosto ponovil Lahovo smer v Vežici (VII+) in Akademsko.

Še ena mešana ponovitev Čihulove
Dare Juhant in Romana Tomšič sta 26. avgusta splezala Čihulovo smer v Široki peči. To je bila 2. mešana ponovitev, Juhant je plezal prosto. Tri dni pred tem pa sta opravila vzpon po smeri Juvan-Šteblaj v isti steni. To je bila 1. MP.

Tržičani v Tamarju
Janko Meglic in Janez Primožič sta 7. t. m. splezala Steber Šit, v isti steni pa sta Milan Meglič in Igor Soklič plezala smer JLA. Jože Rozman in Luka Rožič pa sta bila v Veliki Mojstrovki in plezala redko ponavljano smer Golob-Juvan.

Težji vzponi v Kamniških in Savinjskih Alpah
Janez Kešner in Marjan Kovač sta 22. avgusta v Kalški gori plezala Sončno smer. Kešner je opravil 1. PP in težave ocenil VII-/IV-V. Skala je sicer dobra, oprimki pa so zelo majhni. Nato sta v steni nad Kokrškim sedlom kot prva prosto ponovila tudi Bergantovo smer. Težave so VI+/VI, spodaj pa je precej lažje.
23. avgusta sta Bojan Počkar in Nataša Leban plezala Lahovo v Vežici (Počkar prosto). Počkar je 6. t. m. v navezi z Milanom Merlakom prosto splezal v isti steni smer Kramar-Močnik. Prav tako je smer ponovil prosto Jernej Stritih v navezi z Boženo Gerjevič. Čeprav je do sedaj veljala ocena VII-, je njihovo mnenje, da smer zasluži oceno VII/VI. Težave so namreč primerjali z Zajedo usmiljenja, Rumeno zajedo, Lahovo. Naslednjega dne sta smer plezala prav tako prosto še Marko Lukič in Sašo Prosenjak, ki sta ponovila tudi Centralni steber Dedca (oba prosto) in Kamniško v Vršičih (prosto le Prosenjak).
Zadnji vikend sta Robi Supin in Anton Pavlič v Ojstrici opravila 1. ponovitev Črne zavese, Grudnik Andrej in Sašo Lekič pa prvo ponovitev Jančeve piramide. Supin in Ivan Plaznik pa sta v Grofički splezala novo smer (Večerna zajeda, V/III, 160 m). V Rjavčkem vrhu sta Franček Knez in Supin opravila prvenstveni vzpon. Smer sta imenovala Anakonda (VI, IV, 200 m). Edi Krebs in Darko Zvonar (oba AO Ravne) sta 2. t. m. prosto plezala Edijev steber v Mali Raduhi, naslednji dan pa sta kot druga ponovila Igorjev steber v Veliki Raduhi (VII-, A1).

Nekateri so za vroče
Zadnjega avgusta so Bojan Slabanja, Držan Robi in Zoran Gričar (vsi AO Litostroj) prosto splezali Italijansko v Ospu. Na enak način je vzpon opravil tudi Filip Bertoncelj v navezi z Andrejem Pišlerjem (oba AO Kranj). Bertoncelj je s Petro Vencelj prosto splezal še Amazonko, Igor Kalan pa s Pišlerjem Prečenje. Vsi so člani AO Kranj.

Nova smer v Skednju
Marko Belingar in Milan Velikonja sta 30. avgusta splezala novo smer v Skednju in jo imenovala Pozabljeno kladivo. Ocena 175 m visoke smeri je VI/IV-V.

Tudi Zagrebčani
»Nekdo mora tudi plezati, kaj bi bilo, če bi hodili vsi le na odprave«, menijo mladi zagrebški alpinisti. Nekateri to tudi dokazujejo, čeprav novice o tem ne pridejo vedno v javnost. Le redki vedo, da sta 6. in 7. avgusta navezi Vladimir Pavšič (Kamenjak) - Boris Čujič in Nino Kurtalj - Srečko Meič (vsi AO Velebit, Zg.) ponovili Cassinovo v Walkerjevem stebru. Vstopih pa so šele popoldan, ker je bilo v steni vse polno navez (kar 15 jih je sestopilo).
Treningi so že dali rezultate. V Zagrebu je že nekaj plezalcev, ki obvladajo težave VIII. stopnje in tudi VIII + . Boris Čujič, Nino Kurtalj, Srečko Meič, Dalibor Vlatkovič, Tin Ilakovac in še nekateri, so tudi v Paklenici opravili nekatere pomembne proste ponovitve.

Preplezana južna stena Satopanta
Poljska odprava iz Varšave (8 članov) in Krakova (3 člani) pod vodstvom Ryszarda Kolakowskega je 25. maja postavila bazno taborišče na Nandanbanu (4.300 m). Cilj odprave je bila znana 1.500 m visoka južna stena Satopanta (7.075 m), drugega najvišjega vrha na območju Gangotri v indijski Himalaji. 24. m 25. maja so naredili ogledno turo pod vznožje stene. 9. junija zvečer pa sta Ryszard Kolakovvski in Tomasz Kopys začela vzpon po desni strani velikega trikotnega visečega ledenika. Plezala sta predvsem ponoči, saj je bil podnevi sneg preveč gnil, tako da je bil vzpon zelo težaven. Bivakirala sta v bivak vrečah. Navezala sta se samo, kadar sta plezala skalne ali kombinirane odstavke (10 raztežajev II - IV+, 10 m A1). Naklonina snega in ledu se je gibala med 45° in 60°. 12. junija sta ob 18. uri dosegla vrh Satopanta in začela sestopati po normalni smeri, ki vodi prek severnih pobočij gore. Tretji bivak sta imela 300 do 400 m pod vrhom. Med vzponom je bilo vreme odlično, skale pa so bile slabe.
Vzpon sta opravila na alpski način, brez višinskih taborov, fiksnih vrvi in prejšnjega poznavanja stene. Pred Poljaki so južno steno Satopanta poskušali preplezati že večkrat, vendar jim to ni uspelo. Leta 1983 je v steni, pri sestopu prek ledenega pobočja, izgubil življenje član madžarske odprave Laszlo Jankovics. Ko so se vračali, so Poljaki srečali štiri Špance, ki so se tudi nameravali povzpeti prek južne stene Satopanta.

V predmonsunskem obdobju 1986 neuspešnih 58% odprav
Letošnjo pomlad je bilo v nepalski Himalaji zelo živahno, vendar pa sezona ni bila preveč uspešna. Dovoljenja za vzpone je dobilo več kot 40 odprav. V statističnem pregledu, ki ga je objavila nepalska vlada piše, da je 31 odprav iz 14 držav s približno 300 člani poskušalo osvojiti 27 različnih vrhov. Tri odprave so imele dovoljenja, da splezajo po dva vrhova. Le 13 odprav (42%) je bilo uspešnih. 18 odprav (58%) pa je vzpone prekinilo še preden so dosegli vrhove. Te so delovale predvsem v prvi polovici maja, ko je bilo vreme izredno slabo. Od-prave so osvojile le tri osemtisočake: Čo Oju (8.201 m) 3 odprave in 14 ljudi, uspešni pa so bili tudi na Lotseju (8.516 m) in Daulagiriju (8.167 m). Spomladi Mont Everesta iz Nepala niso osvojili, vendar pa je nanj iz Tibeta prišlo 6 članic kanadske odprave. Med najvidnejše uspehe spomladanske sezone sodi prvenstveni vzpon poljske odprave prek jugozahodne stene Čo Oja. Francoska vojaška odprava je preplezala južno steno 7.952 m visokega Gyachung Kanga. Prvi himalajski odpravi iz Kenije ni uspelo priti na Ama Dablam (6.812 m), v nepalski Himalaji pa je spomladi 6 alpinistov izgubilo življenje: trije iz ZRN, po eden pa iz Avstrije, ZDA in Južne Koreje.
Spomladi je precej odprav obiskalo tudi indijski del Himalaje. Najpomembnejša uspeha so dosegli Poljaki s prvenstvenim vzponom v alpskem stilu prek južne stene Satopanta (7.075 m) in 16-članska odprava indijskega policijskega ministrstva, ki je sredi maja v vzhodnem Karakorumu opravila prvi vzpon na »skrivnostni« Saser Kangri III (7.495 m).

Prva ženska naveza v Cozzoliniju
Cozzolinijeva zajeda v severni steni Malega Koritniškega Mangrta je 6. t. m. doživela 1. žensko ponovitev. Smer sta v približno 10 urah preplezali Ines Božič (Obalni AO) in Ela Leskovšek (AO Matica). Stena je visoka 800 m, odlikuje jo v glavnem dobra skala. Omenjena smer pa spada na vsak način med velike ture. Isti alpinistki sta tudi v Ospu opravili 1. ŽP. Brez lestvic sta 22. avgusta splezali Netopirja.

Spremembe v kategorizaciji
Na zadnji seji podkomisije za vrhunski alpinizem je prišlo do nekaterih sprememb pri vrednotenju alpinističnih dosežkov. Spremenili so se nekateri faktorji. Za prvenstvene vzpone poleti (kopne in kombinirane smeri) do ocene V+ je faktor 1,5, za vzpone od VI- naprej pa velja stari faktor 2. Za prvenstvene ledne vzpone v letnem obdobju do ocene V+ velja faktor 1,5, od ocene VI- naprej pa stari faktor 1,75. Spremenili so tudi faktorje za prve ponovitve. Prva ponovitev ledne smeri do ocene V+ ima faktor 1,5, prve ponovitve lednih smeri od ocene VI- naprej pa faktor 1,75.

TOMO ČESEN

Alpinistična šola v Kamniku
V kamniškem AO bodo začeli alpinistično šolo v četrtek 18. septembra ob 17. uri v prostorih Planinskega društva. Vodila jo bosta Boris Štupar in dr. France Malešič. Vabljeni vsi, ki jih zanima plezanje. Prva tura bo že naslednjo nedeljo na Kokrsko sedlo.

Alpinistična šola v Škofji Loki
AO bo začel s predavanji 2. oktobra in vsi se lahko oglasijo v prostorih puštalskega gradu. Šola, ki jo bo vodila Zdenka Demšar, bo trajala do pomladi. Prijave sprejemajo vsak četrtek v septembru od 19. do 20. ure.

Nova smer na Čo Oju
Devetčlanska poljska odprava iz Zakopanov je po novi smeri osvojila šesti najvišji vrh sveta Čo Oju (8.201 m). Bazno taborišče so postavili 5. aprila na višini 5.360 m, zatem pa so na višini 6.000 m postavili še drugo, izpostavljeno taborišče. Tri višinske tabore so postavili na 6.700 m, 7.100 m in na 7.600m. Novo smer so speljali prek jugozahodne stene po 1.600 m visokem stebru. Smer, v kateri je tudi 150 m visok skalni stolp, so opremili s 500 m fiksnih vrvi. 29. aprila sta Ryszard Gajewski (32), ki je bil vodja odprave, in Maciej Pawlikowski (35) iz zgornjega višinskega tabora (7.600 m) dosegla vrh Čo Oja. 1. maja je sam prišel na vrh Piotr Konopka (26), 3. maja pa sta bila na vrhu še Marke Danielak in Andrzej Osika (oba 35 let).
To je bila že tretja poljska odprava, ki je prišla na vrh Čo Oja. Maciej Pawlikowski je bil na vrhu že drugič in obakrat po novi smeri (pozimi leta 1985 se je povzpel po jugovzhodnem stebru). Zdaj na Čo Oju vodijo štiri različne smeri - originalna Tichyjeva smer z Messnerjevo varianto, Koblmüllerjeva smer prek vzhodne stene, poljska smer prek jugovzhodnega stebra (ki so ga pred tem preplezali že naši alpinisti) in zdaj še nova Poljska smer prek jugozahodne stene.

Prvi ženski vzpon na K2
Čogori ali K2 (8.611 m) je drugi najvišji vrh sveta, vendar pa je precej zahtevnejši kot Everest. Letos so na njem prvič stale tudi ženske. 23. juniji so vrh po petdnevnem vzponu dosegi člani žepne francosko-poljske odprave, v kateri so bili: Liliana in Maurio Barrard ter Michel Parmentier in Wanda Rutkiewicz. Ko so sestopal so bivakirali na višini 8.300 m. Ni slednji dan sta navezi zaradi poslabšnja vremena izgubili medsebojno zvezo. Naveza, v kateri sta bila Barrarda, je izginila. Verjetno sta zdrsnila, ali pa sta umrla od izčrpanosti. Wanda in Michel sta ju en dan čakala, nato pa sta v snežnem viharju sestop nadaljevala in preživela. Barrarda sta bila izkušena odpravarja. Maurcie (44) je sodeloval kar na 14 ali 15 odpravah v Ande, na Grenladnijo, v Karakorum in Himalajo, bil pa je že na obeh Gašerbrumih in na Nanga Parbatu. Liliana (37) je bila leta 1982 na Gašerbrumu II, dve leti kasneje pa je bila prva ženska na Nanga Parbatu.
Čogori je zdaj enajsti osemtisočak, na katerem so bile tudi ženske, hkrati pa je najvišji vrh, ki so ga ženske osvojile brez pomoči umetnega kisika.

Prvič pozimi na Fitz Roy
BARILOCHE - Tudi drugi patagonski lepotec, 3375 m visoki Fitz Roy, je doživel prvi zimski obisk. 27. julija letos sta se nanj povzpela Cluba Andino Bariloche Sebastian de la Cruz (17) in Gabriel Ruiz (22) ter Eduardo Brenner (24) in CA Buenos Aires. Preplezali so Supercanaletto, za vso turo pa so potrebovali štiri dni. Premajhno izkušenost pa je najtežje plačal Bariločan Ruiz, ki so mu morali odrezati skoraj vse prve členke na rokah in nogah.


OD TOD IN TAM

Jugoslovani nezaželjeni
SARAJEVO - Vse več je jugoslovanskih planincev, ki se namerijo na Olimp. To zanimivo grško goro zadnji čas zlasti obiskujejo planinci iz BiH. Pa niso vedno primerno sprejeti. Lastniki planinske postojanke J. Apostilidis, ki stoji 2100 m visoko, našim planincem ne dovolijo niti vstopa niti kampiranja v bližini. Hvalijo pa kočo Spilios Agapitus.

Gore in varnost 86
BEGUNJE - Komisija za GRS pri PZS bo 25. oktobra v prostorih republiškega centra za obrambno usposabljanje v Poljčah pripravila posvet Gore in varnost. Prijave sprejemajo do 15. septembra, vabijo pa tudi druge organizacije in posameznike.

Ameriški AJ o našem alpinizmu
LJUBLJANA — Že nekaj let prinaša ena najuglednejših alpinističnih revij na svetu American Alpine Journal redno tudi novice o dosežkih jugoslovanskih alpinistov. V zadnjem zborniku jih je kar precej: o prvenstvenem vzponu prek V stene Daulagirija, S stene vzhodnega vrha Huandoya, na kratko sta omenjena oba PrV v Patagoniji (Fitz Roy, Cerro Torre — obsežnejša zapisa bo urednik uvrstil v 61. številko), ne manjka tudi poročilo o odpravi v Tien Šan, na Jalung Kang in Nanga Parbat. Med novicami drugih poročevalcev pa tudi ne manjka notic, ki so povezane z nami. Na Slovenski zvonik (Campanile Esloveno) v argentinskih Andih je bila speljana nova — doslej najtežja smer. Japonci Shei Wada, Kichi Takeuchi in Yukinobu Koyama so se ponesrečili med poskusom, da prvi pozimi preplezajo Jugoslovansko smer v J strani Aconcague. Uspela pa je 1. SP. V treh dneh jo je opravil Švicar Ueli Böhler, ki je pred tem sam preplezal tudi Francosko z Messnerejevo varianto. Ne manjka tudi podatkov o aktivnosti našega »drugega rodu«: Tonček Arko je še naprej uspešen v Andih itd.

ID

Nova smer na Marjanu
SPLIT - Splitski alpinisti so avgusta obiskali med drugim tudi Julijske Alpe. Toda niso imeli sreče z vremenom in komaj, da so lahko splezali nekaj smeri. Ivica Matkovič je z Marjanom Kregarjem (Kamnik) med drugim preplezal Severni raz (Gilbertijevo) v Malem Koritniškem Mangrtu.
Matkovič je z Ano Mažar na Marjanu preplezal novo smer: Sara, VIII-. Na Mosorju je (z. M. Strkljevičem) opravil 2. PP Lastine smeri (VIII-). Na Kozjaku je s Kregarjem in Mažarjevo opravil 2. PP Andjine smeri (VII+), s Kregarjem 3. P Stipine (VII-/VI+, 2. PP), z Mijaničem pa 4. P Smeri (VII, A0).

Sportroccia '86
BARDONECHIA - Čeprav je od ta čas najbolj znanega tekmovanja v športnem plezanju Sportocia minilo že nekaj časa, so rezultati še vedno zanimivi.
Zmagal je Francoz Patrick Edlinger. V Arcu je bil sicer šele peti, zato pa je v Bardonecchii s premočjo zmagal. Mladi Anglež Ben Moon je bil drugi (7. v Arcu, 2. v Bardoneccii), tretji Jacky Godoff (F, 3., 7.), četrti Didier Raboutou (F, 4., 4.) in peti Philipp Steulet (CH, 9., 3.). Najboljši Nemec je bil Stefan Glowatz na šestem mestu (12., 5.). Slabše so se odrezali domači plezalci. Najboljši — Andrea Di Eari je bil šele 16. (34., 14.), mesto pred najuspešnejšim Belgijcem Arnouldom Tikintom itd.
Manj razlik je bilo med plezalkami. Najboljša je bila Catherine Destivelle, za njo pa sta se uvrstili Lynn Hill in Isabelle Patissier.

Ob 10-letnici Ciglarjeve poti odprli še naš del pešpoti E 7
V Selu pri Robu pod Mačkovcem v slovesnem razpoloženju izročili namenu E 7 YU - Na Slemenu nad Šoštanjem proslava E 6

MAČKOVEC - Slovesnost v Selu pri Robu pod Mačkovcem, na kateri so v petek slovesno odprli slovenski del E7-YU je bila dokaj nenavadna. Udeležili so se je namreč tudi gostje s posvetovanja gozdarskih znanstvenikov IUFRO, tako da smo v dolenjskem gozdu slišali kramljanja v številnih tujih jezikih. Naslednji dan pa so na Slemenu nad Šoštanjem proslavili desetletnico Ciglarjeve poti.
O novi poti skozi Slovenijo, ki je del pešpoti od Atlantika do Črnega Morja, smo obširno pisali 9. septembra, zato opisa poti danes ne podajamo. Na slovesnosti, ki so jo kot vedno ob takih priložnostih, pripravili gozdarji, so se zvrstili govorniki, med katerimi naj omenimo dr. Marka Kmecla, predstavnika gozdarskih strokovnjakov in zagnanega popotnika, dr. Roberta Wuersta, predsednika Evropske popotniške zveze, ing. Podbrežnika, predstavnika kočevskih gozdarjev ter druge, ki so pozdravljali tiste, ki so omogočili današnjo odprtje poti in vse, ki so prišli na Mačkovec, posebej še skupino Slovenjegrajčanov, ki so namreč prvi prehodili del nove poti od Robiča do Sela.
Verjetno ne bomo tako kmalu doživeli tega, da bi v odmaknjenem gozdnem svetu sredi Slovenije lahko slišali japonsko pesem. Živahni Azijci so, spodbujeni od petja pevcev iz Velikih Lašč, zapeli nekaj svojih pesmi. S tem so spodbudili še skupino Američanov, da so intonirali svojo narodno pesem, skupini nemško govorečih pa ni uspelo nastopiti, ker so začeli udeležencem IUFRE deliti obaro in rezance. Tako je slovesnost, ki bi bila sicer po naše skromna, prerasla domače okvire in bo ostala v spominu ter canonih, nikonih in yashicah marsikaterega novega prijatelja naše dežele.

BRANE SOTOŠEK

Popotništvo popularno
SLEME NAD ŠOŠTANJEM -Pred Andrejevim planinskim domom so proslavili desetletnico Ciglarjeve poti od Drave do Jadrana E 6. Prireditve, ki jo je pripravilo GG Nazarje, so se udeležili pohodniki iz Slovenije, Hrvatske, Avstrije, ZRN, Norveške, med številnimi uglednimi gosti je bil tudi predsednik evropske popotniške zveze dr. Robert Wuerst.
Kot je ob tej priložnosti dejal predsednik PZS Tomaž Banovec, je popotništvo v naši državi zelo popularno, najbolj v Sloveniji. Za evropsko popotništvo imamo premalo civilizirano pokrajino, toda v njej je vse od kraških pojavov do ugaslih vulkanov. Poti povezujejo pokrajine in ljudi različnih jezikov, kultur, verstev, popotniki se spoznavajo, postanejo prijatelji, znanci, sodelavci.
Ob jubileju je v imenu komisije za evropske pešpoti pri PZS dr. Marko Kmecl obudil spomin na Milana Ciglerja, ki je za svojo pot iskal nasvete pri gozdarjih, ti pa so do danes ostali mentorji in meceni. Popotništvo pri nas se je nesluteno razmahnilo, saj se sleherni Slovenec rad srečuje z neomadeževano in lepo naravo. Od osmih evropskih pešpoti vodita dve skozi Slovenijo, pri tem pa bo tudi ostalo.

D. H.
 

Oznake: ALP, AN, , HIM, PLE, PrV
eXTReMe Tracker