Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

V globeli pod Cjanovco

ponedeljek, 20. maj 2013, ob 05:30, Stane Škrjanec, ogledov: 1969

Globel pod Cjanovco ...Iskanja - Stane Škrjanec: Skrivnostna globel mi dolgo ni dala miru. Nazadnje sem jo opazoval s Sv. Jakoba nad Preddvorom, od koder  izgleda na prvo oko težko prehodna.

Sivi,  stenski zatrep kot otok v prelepi zeleni pod grebenom Cjanovca-Javorov vrh ...

Cjanovca je 1820 metrov visok hrib v bližini Stožca nad Preddvorom, morda še najbolj poznan po markantnem južnem travnem pobočju po imenu Zaplata, po katerem so včasih zavoljo strmine spuščali seno po samovozni drsni tehniki (o tem je posnet celo dokumentarec). V zgornjem predelu Bistriške doline, vpete med Cjanovco ter greben Potoška gora-Javorov vrh, pod spodsekanim robom leži divja globel, v kateri urna Bistrica zbira moči za prihod v jezero Črnava. Res sanjski se ji mora zdeti pogled s spokojne gladine na kipečo kuliso v ozadju ... Skrivnostna globel mi dolgo ni dala miru. Nazadnje sem jo opazoval s Sv. Jakoba nad Preddvorom, od koder  izgleda na prvo oko težko prehodna. Sivi, stenski zatrep kot otok v prelepi zeleni pod grebenom Cjanovca-Javorov vrh ... Čas je že bil, da skočim pogledat.

4.30. Še ves omotičen se skobacam na kolo. Od službe me loči slabih 30 kilometrov. Jutro je hladno. Med vožnjo skozi opojni vonj pokošenih trav slikam popoldne. Mi bo tokrat uspelo? Delavnik si skrajšam za uro in pol. Po prihodu domov cestno kolo zamenjam za gorsko. V žep pomarančo in po bližnjični vlaki na gozdno cesto v dolini Bistrice. V plezališču nad cesto plezalci že uživajo v vertikali. Za lesenim mostičem na vlako, ki se kmalu konča. Še nekaj korakov in že sem pred vstopom v globel. Vanjo se odpravim v kaj čudni opravi; v kolesarskem dresu in kolesarski čeladi na glavi. Roko na srce, občutek v grabnu je že od začetka neprijeten (strma pobočja z nevarnostjo zapadnega kamenja). Iskanje prehodov mi ne povzroča težav, pred krajšim skokom ob slapu (slaba II) pa se prvič zamislim. Res bo lepo, če se bo dalo do vrha, a vseeno iščem izhode ...

V zgornjem delu globeli, pod izstopom v gozd ...

Nad skokcem kaj kmalu opazim, da se graben zapira. Soočen z bridkostjo umika komaj dočakam bližnji ogled. A glej ga, zlomka. V ozki tesni pod stenami zlahka prestopim v nadaljnji svet. Krasno! Globel nad tesnijo se namreč blagovoljno razširi v zagruščeno dno s stranskim naborom številnih žlebov. Naslednji slapič obidem po strmih travah in listju na levi, že kar visoko pa me preseneti naslednji sijajen prizor. Smer napredovanja skrene v levo v vrezan ozek prehod v zatrep, v katerega pada pršeči slapič! Ob le malo obilnejši vodi bi se tukaj dodobra stuširal. Pomislim že, da bo moje odisejade zdaj zdaj konec, ko v strmem pobočju nad slapom zaslutim uspeh. Ob drobni vodni žilici, eni številnih, se čez zdrsu izpostavljeno prečnico dvignem pod manjšo steno, ob katero je naslonjeno sonce. Pod steno se rojeva potoček, desno ob njej zašelesti. Gozd! Preko sem! Ob suhi strugi me pozdravi možic. Poznam ga in vem, kam me vabi. Stezici, ki izginja proti zahodu je sila težko slediti. Izpne se v bližino markirane poti proti Hudičevem Borštu, le malo naprej od mesta, kjer slednja z gozdne ceste skoči med smrečje. Seveda se raje obrnem proti vzhodu, kjer se v hipu znajdem na udobni lovski stezici, ki me po desnem robu nad grabnom (orografsko levem) spusti na izhodišče.

Nov delovni dan, znova 4.30 ...

Gibanje v globeli je seveda nevarno. Nevarnost padajočega kamenja in nevarnost zdrsa sta znatni! Ob višjih vodah je globel neprehodna.

Fotografije so posnete z mobilcem.

Eden prvih slapičev ... Malo nad vstopom ... Mezi tudi široko ...
Prvi skok (slaba II) ... Pred fantastičnim, najožjim prehodom ... Stisnjen v soteski ...
Nad rarširitvijo ... ... se svet znova zapre (a še vedno gre) ... Ob obilnejši vodi bi se stuširal ...
Združen v globini ... Pred izstopom v gozd ... Zaljubljen v zeleno ...
Možic ob strugi ... ... usmeri v desno na lepo stezo ... V lahnem koraku na izhodišče ...

 Lep gorniški pozdrav.

Stane Škrjanec 

eXTReMe Tracker