Muhasta Aljaska in prvenstvene pri nas
Alpinistična odprava Aljaska 2013
Nizke temperature, neskončen dan in visoki vrhovi Aljaske pogosto gostujejo tudi naše alpiniste. Lani sta se tam mudili dve naši odpravi, ena številčnejša in druga manjša. Tudi letos so nad tamkajšnjimi ledeniki odmevale slovenske besede. Od 20. aprila do 18. maja je bila v teku odprava, v kateri sta sodelovala Boris Lorenčič (AO Kozjak) in Urban Ažman (AO Radovljica). Njuno izhodišče je bil najdaljši ledenik v aljaškem pogorju, Kahiltna. Tam sta preživela čas od 24. aprila do 10. maja in uspela opraviti nekaj tamkajšnjih klasičnih vzponov, glavnega cilja, nove smeri v severni steni Mt. Hunterja, pa jima zaradi spremenljivega vremena ni uspelo uresničiti. Prečila sta Mount Frances preko JZ grebena in sestopila po Z grebenu (5. 8., do 60°, 1000 m), v Mini-Moon flowerju sta preplezala North couloir (85°, 4, 60-70°, 700 m), v Kahiltna Queen pa Klasično smer (60°, 4, 1000 m). Poskusila sta tudi v zahtevnem Mount Hunterju, po smeri Moonflower Butress (M7, A0, 95°, 60-90°). Preplezala sta 31 raztežajev, nato pa sta morala zaradi vremenskega preobrata obrniti. V 32 urah plezanja sta premagala praktično vse večje tehnične težave in sledil je le še nekajmetrski prehod na zgornje 55° stopinjsko snežišče, ki pa sta ga morala izpustiti in se vrniti nazaj. Kljub temu je bil to prvi letošnjii poskus v tej smeri. Po besedah lokalcev naj razmere ne bi bile dobre, sama pa sta ocenila, da te le niso bile tako slabe. Stena je bila precej suha in je zahtevala precej plezanja po skali, led pa je bil zaradi nizkih temperatur zelo trd. Večino smeri sta plezala prosto razen dveh nihajnih prečnic in enega detajla A0. Še kaj več bosta povedala ob povratku.
Prvenstvene
O manj znani steni Kozje peči nad dolino Bistre smo pred kratkim že pisali. Igor Radovič (AK Črna) je začel sistematično odkrivati naravne prehode v tej nizki, precej zeleni, vendar po svoje kar zahtevni steni in tako so pretekli teden nastale še tri nove smeri. Prva je nastala v sredo, 15. maja, njena glavna značilnost pa je dva raztežaja dolga poč, ki v elegantni liniji preseka desni del stene. Igorjev soplezalec je bil Gašper Stopar (AK Črna), po katerem je poč tudi dobila ime Gašperjeva poč (-V/II-IV, 165 m). Za varovanje sta veliko uporabljala premična varovala in zelenje, vsi potrebni klini pa so ostali v smeri. Naslednjo smer sta preplezala v soboto, 18. maja, v levem delu stene. Ta jima je postregla s kar krušljivimi detajli in morala sta uporabiti marsikatero čarovnijo, da jima je uspelo obdržati skalo v enem kosu. Smer sta tudi poimenovala Čarovnik (VI+/II-IV, 135 m). V nedeljo, 19. maja, je bil Igorjev soplezalec Rok Barbič (AK Črna). Premamila ju je lepo vidna zajeda v desnem delu stene. Plezanje v spodnjem delu naj bi bilo precej poraščeno in krušljivo, v zajedi pa je skala čvrsta in polna mostičkov in dobrih prijemov. Smer sta poimenovala Bicina smer (V+/II-V, 165 m). Več o zadnjih dveh smereh tukaj.
Zidna stena nad Mlinarico je prve obiske doživela v osemdesetih letih, nato pa je le redkokdo še zašel v to sosedo mogočne SZ stene Planje. Šele lansko leto je plezanje v njej spet oživelo in opravljene so bile prve ponovitve ter preplezane nove smeri. Preteklo soboto, 18. maja, je nastala še ena nova smer z imenom Ni še poletje (IV+/III-IV-, 280 m), ki poteka v prvem delu levo od Agave, nato jo preseka in nadaljuje desno od nje. Plezala sta jo člana AO Železničar Domen Košir in Peter Bajec. Zadnji je soavtor že treh smeri v tej steni.
Kar se plezanja v že obstoječih smereh tiče, je bila kar nekajkrat obiskana stena Kogla. Tu se je plezalo Virensa in Liliput.
Smučanje
Najbolj zagrizeni smučarji še vedno iščejo sneg, ki je v tem času prav lepo smučljiv. Veliko jih zaide v višje vrhove sosednje Avstrije. Tu sta med vikendom smučala tudi Marko Kern in Marijana Cuderman in sicer v severni steni Scharecka. Smučala sta najprej izstopno varianto (Z+, 50/45°, 200 m) Severnega ozebnika, ter nato še direkten izstop in do dna ozebnika (T+, 40-45°, 600 m). Marsikakšen lep smuk pa se še vedno najde tudi pri nas. Bolj strme smučine se še vedno da risati v Mangartovi Slovenski grapi in Jugovi grapi v Dovškem križu, ki sta bili pretekli teden večkrat presmučani.
Srečno do prihodnjič!