Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Športno plezanje ...

sreda, 15. maj 2013, ob 05:28, Pavel Škofic, ogledov: 1544

Pavel Škofic: ... kot izhod iz (moralne) krize
Visoke moralne norme so bile vedno čislane, čeprav so se vedno našli taki, ki so ubirali drugačno pot

Od mojega prvega srečanja s športnim plezanjem, sem bil najbolj navdušen nad moralnimi normami, ki so jih plezalci imeli dobesedno vtisnjene v svojo osebnost. Ni mi bilo jasno, kako lahko sami beležijo vzpone v skali ...

To je čista igra medsebojnega zaupanja. Pravi plezalec tega zaupanja nikoli ne izda, saj ve, da bo njegov ugled močno padel, če ga najdejo pri laži. Ne poznam športa, kjer bi si konkurenti pred tekmo skupaj ogledovali prizorišče in načrtovali najboljšo možno izvedbo. Sliko dopolnjuje še zaupanje plezalca partnerju, ki je preko vrvi njegova povezava z življenjem.
Pravi plezalec ima torej moralne standarde, ki krepko presegajo povprečje. A vrh panožne zveze ima funkcijo postavljanja pravil in njihovega izvajanja. Ima funkcijo izobraževanja kadrov, ki bodo sledili pravilom in moralnim normam. In seveda ima še nekaj funkcij, ki pa za to razglabljanje niso bistvene.

Po vsej logiki bi ljudje, ki vodijo celoten sistem in skrbijo za vzgojo ter izobraževanje, morali dosegati vsaj enak nivo moralnih vrednot kot njihovo članstvo. Dober zgled je po mojem mnenju še vedno najboljši način za ustvarjanje pozitivnih smernic. To bi moral biti osnovni cilj razvoja panožne zveze športnega plezanja.

Nekaj preprostih vprašanj. Ali je kdo mnenja, da se da ljudi vzgajati in voditi brez dobrega zgleda?
Kakšna bi bila vrednost strokovnega naziva podeljenega s strani ljudi skreganih s strokovnostjo in resnico?
Kako bi si pošten nosilec take licence sploh upal pred plezalce?
Ali je možno, da športno plezanje postaja tako priljubljeno ravno zaradi potrebe ljudi po visokih moralnih normah in medsebojnem zaupanju?

Svet v katerem nikoli ne veš ali poslušaš laž ali resnico, zna biti precej neprijeten. Visoke moralne norme so bile vedno čislane med ljudmi, žal pa so se vedno našli taki, ki so ubirali drugačno pot. O tem govori veliko število ljudskih pregovorov o lažeh.

Nekateri so zelo domiselni.
Nikoli ne verjemi ženski, ki laže! (Srbski pregovor)
Marsikdo z lažmi tako visoko spleza, da brez vodnika ne more dol. (Nemški pregovor)
Laž je kot snežna kepa, čim dalj jo porivamo, tem večja je. (Martin Luter)
Laž je vera sužnjev in gospodarjev, resnica je bog svobodnega človeka. (Maksim Gorki)

Močno upam, da jih v svetu športnega plezanja z izjemo druge polovice zadnjega pregovora nikoli ne bomo spoznavali v živo - s konkretnimi imeni in priimki.
S podporo vrednot pravih športnih plezalcev pomagamo soustvarjati družbo v kateri nas bo lahko več svobodnih.

Pavel Škofic 

Oznake: PLE
eXTReMe Tracker