Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 25.08.1986

  25.08.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

ponedeljek, 25. avgust 1986, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1361

Delo, Šport: ... Na Broad Peaku dvanajsterica naših - Štirje so se vzpeli na Gašerbrum II

Odprava Planinske zveze Slovenije, PD Kranj in Ljubljana-Matica je izpolnila vse načrte - Tomo Česen je med ogledom K2 (8611 m) preplezal novo smer - Odprava v torek doma
LJUBLJANA - pisana 14-članska odprava, ki je odpotovala v Pakistan 17. junija letos in sta jo ob Planinski zvezi Slovenije organizirali še planinski društvi Kranj in Ljubljana Matica, je imela v programu vzpone na Broad Peak (8047 m) in Gašerbrum II (8035 m) ter ogled možnosti na drugi najvišji gori sveta K 2 (8611 m), kamor nameravamo organizirati odpravo leta 1988.
Težo naj bi dal alpsko zastavljenemu načrtu način, solo vzpon in po možnosti kaka prvenstvena smer. Namen večine pa je bil vzpon na vrh nad višino 8000 m.
- Po kratkih sporočilih, ki jih je zadnje dni poslal vodja odprave Viki Grošelj, je akcija tekla takole:
8. VII. so dosegli bazni tabor 4900 m pod Broad Peakom;
17. VII. so na tej gori (Grošelj, Karo, Kozjek, Česen) prišli že 7600 m visoko, vendar odnehali zaradi novega snega;
26. VII. sta Grošelj in Kozjek ponovno poskusila in prav tam spet obrnila, postavila pa sta tabor IV na višini 7500 m.
 - Od takrat naprej pa se je na 8047 m visokem Broad Peaku zvrstilo 12 naših alpinistov:
28. VII. ob 16.30 uri Bogdan Biščak (AO Postojna) in Viki Grošelj (AO Ljubljana Matica)
29. VII. Tomaž Jamnik, Andrej in Marija Štremfelj (vsi AO Kranj) ter Rado Fabjan (AO Postojna), ob 22. uri pa še Tomo Česen (AO Kranj) sam;
30. VII. ob 10. uri Pavle Kozjek (AO Ljubljana Matica) tudi sam,
4. VIII. pa so prišli na Broad Peak še Silvo Karo (AO Domžale), Matevž Lenarčič (AO Trbovlje) Mojmir Štangelj (AO Ljubljana Matica) in dopisnik Primorskega dnevnika Dušan Jelinčič (SPD Trst),
Medtem so pod Gašerbrum II (8035 m) odšli Bogdan Biščak, Viki Grošelj, Andrej Štremfelj in Pavle Kozjek.
Zgodbo so končali zelo na hitro:
2. VIII. so postavili bazo;
3. VIII. so v 5 urah prišli na TI (5900 m), 10 ur počivali, ob 21. uri začeli z vzponom;
4. VIII. med 12. in 14. uro dosegli vrh tega najnižjega med 14 glavnimi osemtisočaki Zemlje. Za celotni vzpon so potrebovali32 ur, od tega 22 ur čistega plezanja. V bazo so sestopili 5. VIII., 6. VIII. pa so se vrnili v glavno bazno taborišče..
Verjetno so bili vzponi opravljeni po smereh prvopristopnikov.
O ogledu terena na drugo najvišjo goro sveta K 2 (8611 m) drugih podrobnosti ne vemo, le da je Tomo Česen v noči iz 3. na 4. avgust vstopil v smer, kjer so leta 1983 poskusili Angleži, torej po južni oziroma jugovzhodni strani. Vzpon je začel na višini 5.300 m in jo priključil smeri normalnega dostopa na ravni 8.000 m visoko. Ker sej e pričel vremenski preobrat in ker odprava dovoljenja za vzpon na vrh K 2 ni imela, je ta vzpon končal, sestopil po normalni smeri. Tako naše strani K 2 še ni osvojen, vendar pa je v tej »gori gora« že preplezana Jugoslovanska smer (2700 m 75°/50o - 60e, 17 ur).
Vsa odprava je 10. zapustila bazno taborišče na ledeniku Baltoro in 18. avgusta prispela v Islamabad.
V Zagreb bodo z letalom KLM prispeli 26. avgusta ob 15.50, v Ljubljano pa z avtobusom Alptoura.

Presežniki odprave
-Marija Štremfelj je prva Jugoslovanka z vrhom in višino nad 8000 m.
-Tomaž Jamnik je s skoraj 47 leti daleč najstarejši Jugoslovan na vrhu nad 8000 m.
-Broad Peak: z 12 Člani najbolj množičen jugoslovanski obisk kakega vrha nad 8000 m (pa tudi nad 7000 m).
-Gašerbrum II: z vzponom od baze do vrha v vsega 32 urah (22 ur čistega plezanja) daleč najhitreje osvojen jugoslovanski osemtisočak.
-Dušan Jelinčič in Mojmir Štangelj se nista nikoli ukvarjala z vrhunskim alpinizmom.
-Viki Grošelj in Andrej Štremfelj imata za sabo že po štiri osemtisočake.
-Tomo Česen je sam v 17 urah preplezal Novo Jugoslovansko smer v steni K2 (med ogledom).

T. Škarja

Prva naša ponovitev S stene Mont Blanc de Cheilon
Ena najpomembnejših lednih sten v Zahodnih Valiških Alpah je severna stena Mont Blanc de Cheliona (3.837 m). Prvi vzpon prek te 700 m visoke stene s povprečno naklonino 57° in povprečno težavnostno oceno TD (V) sta leta 1938 v 30 urah opravila W. Gorter in L. Steinauer. Zdaj prek stene vodi več smeri in variant, ki pa so precej odvisne od vsakoletnih razmer v steni. Te se precej spreminjajo, saj je količina in kakovost ledu v njej zelo različna, s tem v zvezi pa je tudi večja ali manjša krušljivost skal.
Kot prva Jugoslovana sta steno 13. t. m. v 10 urah preplezala Simona Škarja (AO Mengeš) in Tone Škarja (AO Kamnik). Za celoten vzpon od koče Dix in za sestop nazaj sta potrebovala 20 ur, smer pa sta preplezala z izstopno varianto na severni raz. Zaradi padajočega kamenja vzpon v idealni smeri ni bil mogoč, sicer pa je bila stena, razen ob vznožju, popolnoma zasnežena. To je oteževalo vzpon po ploščah, in krušljivem skalovju. Tone ob tem ugotavlja, da zadnja zelo vroča poletja v Alpah precej spreminjajo značaj ledenih sten. Meni, da jih je zdaj bolje plezati v začetku poletja ali pa jeseni.

ALPINISTIČNE NOVICE

Tabor pod Malim Koritniškim Mangartom
Včeraj se je pod Malim Koritniškim Mangartom začel že tradicionalni alpinistični tabor, ki je posvečen spominu na tragično preminula alpinista Tamaro Likar in Pavla Podgornika. Tabor bo trajal do konca tedna, vodi ga Peter Podgornik, udeleženci pa taborijo, kot je že običajno, pod steno blizu snežišča, kjer je voda. Tabor je primeren predvsem za alpiniste in starejše pripravnike v spremstvu izkušenejših alpinistov. Tamkajšnje stene so namreč visoke, smeri pa po večini težke. Priporočljivo je, da imajo plezalci, še zlasti tisti, ki ne poznajo se-stopov, s seboj kompletno alpinistično opremo. Na taboru je na razpolago vodniška literatura za to plezalsko območje.

Nova smer v Ozebniku
Najbolj izrazita zajeda v Ozebniku je bila že dalj časa izziv za primorske alpiniste. Zvrstilo se je več poskusov, vendar so vsi obračali v prvem raztežaju, ki je zasigan, krušljiv in po večini moker. 10. t. m. se je sreča nasmehnila Ivanu Menardu in Borisu Sedeju AO Idrija. Zajeda je bila kolikor toliko suha in fanta sta jo preplezala v 12 urah. Smer, ki sta jo imenovala Smer svete Barbare in ocenila s VI, A3/ V+ A2, 250 m, se ves čas drži zajede, veliki strehi v zadnji tretjini pa se izogne po desni strani. Prva plezalca trdita, da je smer, razen v prvem raztežaju, zelo lepa, križa se tudi s smerjo, ki sta jo v tej steni pred kratkim splezala Peter Podgornik in Edo Kozorog.

Težke proste ponovitve
Miha Praprotnik (AO Matica) in Vlado Slamič (AO Nova Gorica) sta 13. t. m. v Vežici prosto ponovila Perčičev steber, VIII-, dva dni za tem pa je Praprotnik z Igorjem Jamnikarjem (AO Matica) v isti steni dokončal še smer Žaumak. Spodnji del smeri ima oceno VIII, A0, zgornji del, ki nosi ime Nervo pa VII+, A0. Smer je bila narejena z vrha, tako da so svedrovci v primerni razdalji, opremljena pa so tudi vsa stojišča. Ponavljalci rabijo le metulja št. 2,5 ter komplet zatičev. Prva plezalca poudarjata, da kladivo, klini, svedri in krempeljci ne sodijo v njuno smer. Fantoma za smer lahko čestitamo, vendar bi bilo le prav, da bi tudi nekoliko precizneje opredelila, kje v Vežici je ta njuna smer. Upamo, da tudi nista pozabila, kar se v zadnjem času pri nekaterih plezalcih večkrat zgodi, da sta dolžna poslati opis prvenstvene smeri. 17. t. m. sta Jamnikar in Praprotnik opravila tudi 1 PP celotne smeri Vrnitev v večnost v Vipavi. Spodnji (težji) del je prvi prosto ponovil že Edo Kozorog. Smer, ki je dolga 96 m, je ocenjena s VII + in je verjetno najtežja v Vipavi.
Zadnjič smo zapisali, da Jamnikar in Praprotnik za proste ponovitve Helbe v Triglavu predlagata oceno VII. Pritrjuje jima tudi Srečko Likar (AO Logatec), ki je 16. t. m. v navezi s Pavletom Rupnikom prosto preplezal Helbo s Čopom. Meni, da je Lahova smer v Vežici, če se ocenjuje detajle, prav gotovo težja.

Težke moderne smeri
Konec julija sta Ines Božič (Obalni AO) in Janez Skok (AAO) v Franciji splezala še dve težki smeri: O sole mio, VII + , VII- obvezno ter Švicarsko smer, VII, VII+, mesto A0. Obe smeri sta v Grad Capucinu in visoki po 300 m. Smer O sole mio je kot prvi preplezal znani plezalec Piola. Gre za moderno in precej težko smer, ki razen na stojiščih in s svedrovci v platah ni opremljena. Težavnost smeri je odvisna predvsem od težavnosti mest, ki jih je treba preplezati prosto, saj drugače smeri ni mogoče preplezati. Pri tem gre ponavadi za gladke plati, v katerih so svedrovci precej narazen. Ines in Janez kot primer navajata še dve Pioline smeri: Williamine Dada in Fidel Fiasco v Blatieru, ki sta jih, kot smo v AN že poročali, preplezala v juliju. Najtežje mesto v prvi smeri je ocenjeno s 7a, oziroma VIII, VIII+ po UIAA lestvici, da pa se preplezati tudi tehnično (A0). Smer Fidel Fiasco ima najtežja mesta ocenjena s 6 c, oziroma VIII-, vendar je smer dosti težja kot prva, saj so mesta 6 c v njej obvezna, ker smeri drugače ni mogoče preplezati.
V začetku avgusta sta Janez in Ines obiskala še Marmolado v Dolomitih, Zaradi dokaj slabega vremena sta zlezla le smer Gogna, VII, 900 m, potem pa sta se pred slabim vremenom umaknila do skupine Sella. Tam se jima je priključil še 51 letni Inesin oče Jadran Božič. Skupaj so v tretjem stolpu preplezali smer Vinatzer, V-, mesto VI-, 400 m, v drugem stolpu pa so preplezali smeri Kasnapoff, V-, 250 m in Camerun - Cir, V+, 180 m. Vse so plezali prosto, Inesin oče pa ima s temi vzponi za seboj že 7 smeri.

Ledeniški tečaj Škofjeločanov
Člani AO Škofja Loka so v skupini Bernina v švicarskih Alpah izvedli ledeniški tečaj, na katerem je sodelovalo 9 članov. Po tečaju na ledeniku Tschiewa, kjer je 5 tečajnikov spoznalo navezovanje in hojo po ledeniku ter varovanje v ledu, so vsi skupaj opravili vzpon na 3.750 m visoki Morteraseh. 13. 8. so Boštjan Kekec, Betka Galičič, Peter Šubic, Pavle Logorder, Brane Krajnik, Alenka Kolenc in Jože Balon preplezali severni greben na Piz Bianco (3.995 m), Uroš Rupar in Marija Oblak pa sta preplezala smer po žlebu v JZ steni istega vrha, 70°, III/45°, 600 m. Opisa za to smer v vodniku nista našla. Po končanem tečaju so se nekateri ustavili še v Dolomitih v skupini Sella. Kekec, Rupar, Krajnik in Kolenčeva so v drugem stolpu preplezali smer Kasnaphoe, V-/IV, 300 m.
Konec julija sta bila Damjan in Vidmar in Matjaž Pečovnik (AO Impol) pod Matterhornom. 27. 7. sta v 12 urah preplezala S steno tega znanega vrha. Vstopila sta v Češko smer, po 400 m sta prešla v Schmidovo, vršni del pa sta spet plezala po Češki smeri.
10. t. m. je Damjan Vidmar sam v Šitah nad Tamarjem preplezal smer Belač - Zupan, 16. t. m pa je skupaj z Markom Čufarjem v S steni Mangarta preplezal Kozolinijevo smer, VI, A0, 800 m, 7h.
Ženska naveza Betka Galičič-Marija Oblak pa je v nedeljo 17. t. m. prosto ponovila Direktno v Špiku.

Slabo vreme v Dolomitih
Nekaj članov AO Kozjak je obiskalo Dolomite. Zaradi popoldanskih neviht so plezali le krajše smeri. Franc Bračko in Viktor Hribar, Zdenko Zorič in Mira Uršič (AO Impol) ter Drago Praprotnik in Majda Klaneček so splezali smer Comici - Fabian v Punta di Fridi. Sašo Puhmajer in Marko Lukič (AO TAM) sta istega dne (10. t. m.) v Preusovem stolpu splezala smer Cassin - Pozzi - Vitali. Lukič je smer zmogel prosto (VII-). Naslednji dan so Bračko, Praprotnik in Klaneček splezali še Preusovo poč.
16. t. m. so člani odseka obiskali še stene v avstrijskem Hoshschwabu. Franc Bračko in Sašo Puhmajer sta prosto splezala Severno zajedo (VI) v Kleiner Winkelkoglu, Armand Polegek in Andrej Gliha pa Leobner Riss (VI-,A2) v Schartenspitze.
Nad vremenom v Dolomitih se pritožujeta tudi Miloš Košak in Arnold Koštomaj (oba AO Novo Mesto). Najprej sta obiskala Tre Cime, kjer sta v Veliki Cimi 9. t. m. preplezala smer Dimai - Comici, VI, VI+. Slabo vreme ju je pregnalo v Sello, vendar tudi tam ni bilo dosti bolje. V prvem stolpu sta splezala tri raztežaje Gardenske, A1, A2, izstopila pa sta po Tissijevi. 15. t. m. sta bila na Korošici, kjer sta preplezala Centralni steber Dedca. Koštomaj je plezal prosto, VI+.

Kamničani v stenah
Rado Nadvešnik in Matevž Podpečnik sta preplezala smer Kramar-Močnik v Vežici. Nadvešnik jo je preplezal prosto. (VII) prav tako pa tudi smer Lahovo (VII +).
Nadvešnik je tudi soliral Kamniško v Vršičih, Desno v Dedcu, sestopil po Pinterjevi, soliral pa je še Herletovo in Ivo Reya.
Tomo Drolec in Frane Kemperle sta prosto ponovila Zajedo v Šitah in Raz Jalovca, v Veliki Zini pa Dibonov raz.

Iz Bohinjskega kota
Člani AO Bohinj so pretekle tedne plezali večinoma v svojem koncu. Obiskali so vzhodno in severno steno Jezerskega Stoga, zahodno steno Ablance, Trapez in potem še Steno.
Dva najmlajša v odseku sta 11. t. m. v severovzhodni steni Slatne (nad planino Laz) speljala prvenstveno smer. Dolga je 5 raztežajev in precej krušljiva. Prisodila sta ji oceno III - IV (V).

Zakaj ne v Čvrsnico?
Slobodan Žalica je z Redžepom Grabusom, oba sta člana PD Bjelašnice iz Sarajeva, je 2. t. m. preplezal redko obiskano železničarsko smer v Pesti brdu (2039 m) na Čvrsnici. Smer sta prva preplezala Jože Munda in Andrej Ujčič, člana ljubljanskega AO Železničar, in sicer že 19. septembra 1953.
Ta predel (posebno SV ostenje Čvrsnice) BiH je še posebej atraktiven. Žal pa tudi skoraj povsem pozabljen. Redki alpinisti zahajajo kvečjemu še v Meziča stene ali Veliki kuk. Dvokilometrska bariera Pesti brd sameva in v vpisni knjigi koče Vilinac že nekaj let ni zabeležen noben plezani vzpon. Pa je bila stena v petdeseti letih zelo popularna, slovenski alpinisti pa so jo obiskovali celo od 1949 dalje. V steni je kakih 40 smeri, vključno s prečenjem stene. Dostopi pa so, kakor kaže, predolgi, z vrha je v dolino Dive Grabovice kar 1800-2000 m višinske razlike.

Uho v Migovcu
Tone Črv in Rado Lapanja (AO Idrija), sta 2. t. m. plezala v Tolminskem Migovcu. Vstopila sta kakih pet metrov levo od Kaminske smeri nadaljevala po plateh in čez previs naravnost navzgor, ves čas vzporedno s kaminom, kakih 15 m stran od stare smeri. Ker ni podatkov (pa tudi sledov), da bi tod kdo že plezal, s predvidela tudi ime Uho (med pleznjem sta namreč pogosto naletela ušesom podobne razčlembe), ocena pa naj bi bila V-, A1/V, 150 m, 3h. »Smer kar kliče po PP«, sporoča Tone.

V kaninskih gorah
Janko Humar in Edo Kozorog sta 3. t. m. najprej prosto ponovila Beli steber (1. P): VII-/VI+, III. V prvem raztežaju sta plezala naravnost čez previs (originalna smer vodi okoli), v drugem pa sta - nehote - šla po desni poči. Lepa plezarija, pravita, dostopa od kaninske restavracije pa komaj za deset minut. V nadaljevanju sta PP še Kragljevo (4. P, 2 h). Ključno mesto je nekoliko krušljiva navpična plošča. Kozorog, ki ga je zmogel prosto, ga je ocenil s VIII-. To je prvo mesto s tako visoko oceno na primorski strani Julijcev.
Kljub odpravi v Ande, so bili aktivni tudi drugi člani Soškega AO. 4. t. m. so Miranda Ortar, Darko Podgornik in Kruno Vidovič PP (VII -) Reformacijo v Novem vrhu. Pretekli mesec so Silvij Černilogar ter Samo in Tomaž Rovšček plezali v Kuntarju - Direktno z variantami), isti trije in Ortarjeva ter Golja pa Zajedo v Migovcu. 9. t. m. sta Darko Podgornik in Davorin Žagar opravila 2. PP Puntarske (VII-/VI-, IV, 6,30 h) v Vršacu. Černilogar, Lo Duca in Niko Kutin pa so na Kaninu, med Preduhom in Rampo, preplezali novo smer Tambo: V+/IV, 3 h.

Obiskali so Wilder Kaiser
Filip Bertoncelj, Jože Jagodic in Igor Kalan (vsi člani AO Kranj) so 18. 7. plezali v Wilder Kaiserju v Avstriji. V znani steni Flaischbank so ponovili smer Rebich - Spigel. Kalan je plezal prosto (VII-). Naslednje dni je deževalo, ob vrnitvi v domovino pa so se ustavili v Tamarju. 21. 7. sta Filip Bertoncelj in Marko Lukič (AO TAM) plezala varianto Aschenbrenerja (PP), Jože Jagodic in Igor Kalan pa sta izbrala Zajedo Šit (PP). 27. 7. sta Filip Bertoncelj in Igor Kalan ponovila Čopov steber (PP) v Steni, istega dne pa sta Andrej Jaklič in Milan Kuhar (oba AO Kranj) klasično preplezala Cizljevo v Špiku. Dva dni za njima sta Direktno v isti steni preplezala Franci Markič in Janez Triler (vsi so člani AO Kranj). 31. 7. so Andrej Jaklič, Jože Jagodic in Igor Kalan prosto ponovili Helbo v Steni. Jagodic jo je preplezal »na pogled« - on sight.

Tambo v Skednju in Mišji steber
Mitja Lo Duca, Niko Kutin in Silvi Černilogar (vsi Soški AO) so 2. t. m. preplezali novo smer v Skednju (Kanin). Smer, ki so jo imenovali Tambo, poteka levo od smeri Preduh. Skala je spodaj precej krušljiva, v zgornjem delu pa precej boljša. 150 m visoko smer so ocenili s IV-V/V+.
Naslednji dan sta Lo Duca in Černilogar v Trentarskem ozebniku preplezala še eno novo smer. Imenovala sta jo Mišji steber, V+, V, 200 m, poteka pa v skrajnem desnem delu stene, po stebru desno od smeri Humar-Svetičič. Spodnji del je lažji in precej poraščen s travo. Čim višje priplezaš, pa je plezarija lepša in tudi zahtevnejša. Zadnja dva raztežaja sta čudovito plezanje v navpičnih črnih ploščah, polnih luknjic, ki jih je izdolbla voda.

2. PP Glave v Planjavi
Člana AO Kranj Igor Kalan in Petra Vencelj sta 3. t. m. preplezala Glavo Planjave z levim grebenom. Kalan je plezal prosto, kaže pa, da je to šele druga prosta ponovitev (za Rehbergerjem) te smeri. Ocena po raztežajih: 1. raztežaj V, 2. raztežaj VII-, tretji VI. Istega dne sta Filip Bertoncelj in Joža Jagodic (oba AO Kranj) ponovila smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu. To smer sta 10. t. m. preplezala tudi Člana AO Tržič Luka Robič in Dušan Markič.

PLANINSTVO

Partizanski pohod PTT planincev Jugoslavije
MARIBOR - Predsednik planinskega društva PTT Maribor Franc Krivec je povedal, da bodo od 12. do 14. septembra letos organizirali partizanski pohod PTT planincev Jugoslavije, ki bo sklepna prireditev 34. zbora PTT planincev Jugoslavije. Planinci se bodo zbrali že 11. septembra na sedežu podjetja za PTT promet Mari-bor, od koder jih bodo prepeljali do Poštarske koče pod Plešivcem. 12. septembra jih bodo prepeljali do par-tizanske bolnišnice Pavček, kjer se bo začel prvi dan pohoda do koče na Pesku. Drugi dan pa bodo pohodniki hodili od Peska prek Osankarice do Areha in Poštarskega doma na Pohorju. Doslej je prijavilo udeležbo že 12 PTT planinskih društev iz raznih krajev države. Pričakujejo, da se bo partizanskega pohoda v dolžini okoli 70 kilometrov udeležilo okoli 60 planincev iz Jugoslavije.
Predsednik komisije za informativno in propagandno dejavnost 34. zbora PTT planincev Jugoslavije Bruno Fras je povedal, da bodo ob partizanskem pohodu izdali že 4. številko biltena, v katerem bodo objavili potek in opis trase pohoda s skico, izjave udeležencev 34. zbora PTT planincev Jugoslavije na Rogli, pregled vseh dosedanjih zborov in pohodov in nekatere druge zanimivosti.

M. K.

TELESNA KULTURA ZA VSAKOGAR
Dopolnilno telesno vadbo priporočajo tudi planincem
Vprašanje: Ali je za optimalno telesno vadbo dovolj, če grem enkrat na teden na izlet in hodim dve, tri ure?
Odgovor: Kot telesna vadba ima planinstvo nekatere prednosti. Prva prednost je v tem, da ne telovadimo samo deset ali dvajset minut, temveč hodimo ure in ure. To pomeni izdatno učinkovanje na krvožilni sistem in na številne mišične skupine. Če se le malo potrudimo in prehodimo del poti hitreje, kakor navadno, lahko govorimo o aerobni vadbi. Nadaljnja prednost planinarjenja je v tem, da hodimo v naravi, na svežem zraku.
Zdaj pa še slaba stran: na izlet gremo navadno samo enkrat tedensko. Da bi fiziološke pridobitve telesne vadbe ohranjali in stopnjevali - skratka, da bi v stvareh telesne zmogljivosti napredovali, pa je potrebno, da vadimo vsak drugi dan ali najmanj trikrat na teden.
Napačno je potemtakem, če ob nedeljah hodimo štiri, pet ur ali kar ves dan, nato pa ves teden sedimo. Odmor, ki traja šest dni je predolg, pridobitve treniranja začnejo namreč že po treh dneh življenja brez gibanja upadati.
Danes vemo, da je slehernemu človeku potrebna redna vadba. Najbolje ravna tisti, ki opravi vsak dan nekaj gimnastičnih vaj za krepitev mišic in gibljivosti sklepov ter si vzame tudi kaj časa za sprehod, delo na vrtu ali šport. Naj opozorim še na drugo možnost, ko lahko treniramo mimogrede: pojdimo peš na delo. navadimo se na živahno hojo, izogibajmo se dvigalu, trenirajmo tudi po stopnicah!
Nekateri avtorji priporočajo vsak dan 2 km lahkotnega teka, ki naj traja približno 10 minut. Dr. Kenneth Cooper priporoča tek na 2400 m v 12 minutah štirikrat tedensko. Zaleže pa tudi živahna hoja s podaljšanim korakom.
So pa še druge možnosti razen gimnastike, hoje in teka. Igre z žogo so nedvomno zelo učinkovita dopolnilna vadba za privržence hoje v gore. Kdor se redno po dvakrat tedensko ukvarja morda z odbojko ali tenisom, bo ostal spreten, okreten in vsaj delno tudi vzdržljiv. Največja napaka sodobnega človeka je sedenje od ponedeljka do sobote, zato priporočam vsakomur, da se odloči tudi za dopolnilno vadbo med tednom.

DRAGO ULAGA

Več tuje opreme za planince in alpiniste
KRANJ, 20. avgusta - Pri nas je izbira opreme za planince, alpiniste in gorske reševalce še preskromna, zato morajo tisti, ki se hočejo za gore dobro opremiti, v tujini kupiti nekatere izdelke. V Planinski zvezi Slovenije se zaradi tega zavzemajo za to, da bi naša trgovina povečala svojo ponudbo z uvoženo opremo. Kot kaže, bodo tej želji prisluhnili v Slovenijalesu, ki bo v svojem prodajnem programu v prihodnje imel več tovrstne opreme. To so se predstavniki podjetja dogovorili s predstavniki PZS oziroma njene komisije za opremo na sestanku, ki je bil na 36. gorenjskem sejmu. Na tem sejmu Slovenijales sodeluje s svojim novim programom za prosti čas, v okviru katerega ima tudi nekaj opreme za planince.

(L. S.) (20.8.86)

Oznake: ALP, AN, HIM, PLE, PrV, VTG
eXTReMe Tracker