Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 18.08.1986

Delo, Šport: ... Marija Štremfelj na Broad Peaku

Prva Jugoslovanka, ki se je povzpela na osemtisočak - Slabo vreme v Himalaji
ISLAMABAD - Z vzponom na dvanajsti najvišji vrh sveta, 8047 m visoki Broad Peak, so jugoslovanski alpinisti v Himalaji dosegli še en pomemben uspeh. Iz baznega tabora jugoslovanske odprave je namreč prišla novica, da sta v prvem naskoku na vrh, 28. julija jugoslovansko zastavo razvila Grošelj in Biščak, dan kasneje pa je s trojico soplezalcev na vrh krenila tudi Marija Štremfelj. Postala je prva Jugoslovanka, ki je stopila na vrh višji od 8000 m. Andrej Štremfelj in Viki Grošelj sta si v knjižico alpinističnih vzponov vpisala vsak že tretji osemtisočak.
Ob uspehu jugoslovanske odprave je treba dodati, da so se alpinisti v tem delu Himalaje spoprijemali z izredno slabimi vremenskimi razmerami. Tako so se morale letošnje odprave na Broad Peak iz Španije, ZRN, Avstralije in Švice vrhu odpovedati.

ALPINISTIČNE NOVICE

1. P smeri Svetičič -Černilogar v Kanceljih
Peter Podgornik in Vladimir Slamič (oba AO Nova Gorica) sta 2. t. m. opravila prvo ponovitev smeri Svetičič-Černilogar v Z steni Kanceljev (Trenta). Smer poteka po velikem kaminu, v zgornjem delu pa se težavam v njem umakne desno v poči in zajede z odlično skalo. Spodnji del smeri je precej krušljiv, prva plezalca pa sta ob prvem vzponu na začetku smeri našla precej klinov in zank za spuščanje. Podgornik in Slamič se strinjata z oceno prvih plezalcev VI, A1/V, 450 m, 7h.

Plezali nad Chamonixom
Ksenija Lenarčič in Igor Krevelj (oba AO Ljubljana Matica) sta bila od 19. 7. do 2. 8. v Chamonixu. 20. 7. sta ponoči preplezala Courturierov ozebnik, 1000 m, 55° v Aiguille Verte (4122 m), naslednji dan pa sta sestopila po Whymperjevem ozebniku, 800 m, 45°. 25. 7. sta se prav tako ponoči povzpela na Col des Droites (3.733 m), 800 m, 50° - 55°, nato pa sta prečila Courtes (3.856 m) in naslednji dan sestopila s sedla Col des Cristaux (3.700 m), 800 m, 45°. Za konec sta 30.7. v Aiguille de Blaitiere (3.507 m) po klasični angleški smeri (J. Brown, D. Whillans) preplezala zahodno steno, VI, 350 m (do Fontainovih polic).
V drugi polovici julija sta bila v Chamonixu tudi Andrej Petrovič in Gorazd Zrimšek (AO Matica). V Aiguille de Triolet sta preplezala smer Grelz - Roch z izstopno varianto Contamine - Lachenal, TD, III/ 80°,55°-65°, 750 m. V Brenvi sta preplezala Sentinelle Rouge, D, 50-60°, IV, 1300 m, nato pa sta še prečila od vrha Mont Blanca do Aiguille du Midi. V Druju sta ponovila smer G. Magnone classique, TD, 500 m, nato pa sta prečila proti Ameriški direktni. Pet raztežajev prečnice sta ocenila s VI, A1, vmes pa sta morala enkrat izvesti tudi desetmetrsko nihajno prečko. Ko sta prišla do ameriške, sta se odločila za spust ob vrvi. Ob vstopu smeri sta imela težave, ker v ozebniku ni bilo ledu, tako da sta morala premagati kakih 60 m težkih plošč. Obiskala sta tudi Aiguille de Blatiere, kjer sta plezala Brawnovo poč, TD+, 350 m, VI+ A1in Aiguille du Peine, kjer sta prosto ponovila smer Veuche-Contamine, TD+, 400 m, VIII/VI-.
Zlato Gantar in Jože Krapež (oba AO Idrija) pa sta se najprej odločila za steno Cosmiques. Tam sta 26. 7. preplezala smer East Face z oceno A0,V,120 m. Naslednji dan pa sta v Mont Blancu du Tacul opravila verjetno prvo jugoslovansko prosto ponovitev Gervasuttijevega stebra, VII-, 800 m. Plezala sta 11 ur, oviral pa ju je predvsem zelo hud mraz, proti vrhu pa tudi zaplate ledu in snega. Drugače pa poročata, da smer nudi lepo prosto plezarijo.

Stene nad Lago di Garda
Brane Vezovnik in Urška Šaver sta obiskala plezalsko območje ob jezeru Lago di Garda v Italiji. Za začetek sta 20. 7. v steni Rupe secca preplezala smer Via Tyszkyewicz, VII, V, A2, 4ure in pol. Naslednji dan sta plezala v steni Spiagga deile Lucertole. Skupaj sta preplezala smeri Beli Nero VII+ in Cicala Clac VIII, nato pa je Vezovnik sam preplezal še Diretisimo, VII- in Neznano, V. 22. 7. sta obiskala steno Nouvi Orizonti. Tam sta ponovila Nein Danke VI+, Mago Volante VIII in Buon Pane VII+. Za konec sta plezala še v Cimi Colodri. V štirih urah sta preplezala 350 m visoko smer Via Katia z varianto Graaz, VII+/ V, A2.

Smer norčkov v Šitah
Janez Kešnar (AO Mengeš) in Marjan Kovač (AO Črnuče) sta 10. t. m. v 10 urah opravila 2P smeri norčkov v Šitah, A3 VI+/V A1. V smeri sta pustila dva klina, enega v spodnjem delu, drugega pa v zgornjem. V veliki strehi sredi stene pa so že trije klini, ki sta jih pustila Ravkehar in Ravnik. Kešnar in Kovač menita, da so za smer najbolj uporabni jeseničani in daljši klini. Sestopila sta po smeri Jesihove.

Varianta Grošljeve
Željko Perko (AO Tržič) in Ivan Rejc (Soški AO) sta med 20. in 25. julijem v Torre Venezia (Civetta) ponovila Tissijevo, Ratti-Panzeri in Andrich-Fae. V Torre Trieste sta v zelo kratkem času ponovila Carlesso--Sandri in Cassin-Ratti, v Campanille Brabante pa Tissijevo.
V nedeljo 3. t. m. pa je Rejc z Viktorjem Goljo plezal spominsko smer Metoda Grošlja v SZ steni Planje. In izpeljala sta novo - po oceni Rejca enkratno — izstopno varianto. Posvetila sta jo Karlu Rossmanu, ocenila pa VI-/V- (uporaba vseh vrst metuljev), 260 m, 5 h. Sicer pa sta za vso smer potrebovala deset ur.

Za Helbo ocena VII
Igor Jamnikar in Miha Praprotnik sta 31. julija v triglavski Steni preplezala Helbo. Oba menita, da je ocena VIII- za prosto ponovitev te smeri previsoka. Sodita, da je bolj pravilna ocena VII.

Aktivni tudi v AS Trebnje
Člani AS Trebnje so se tokrat oglasili letos prvič, čeprav so bili ves čas kar prizadevni. Pozimi so izpeljali alpinistično šolo, za prvomajske praznike pa je 8 članov obiskalo Paklenico. Preplezali so 41 smeri od III. do V. težavnostne stopnje. Ker so mlada sekcija, večjo pozornost namenjajo vzgoji članov in manj težavnosti vzponov, čeprav jim tudi težjih vzponov ne manjka. V začetku julija so bili trije člani sekcije v češkoslovaških Visokih Tatrah. Kljub slabemu vremenu so s člani AO Novo mesto preplezali dve smeri v severni steni Zadnyga Ostepa in v vzhodni steni Popradovskega Ladovy štita. Direktno v Zadnjem Ostepu so plezale naveze Horvat - Mlakar- Grmovšek ter Flis - Jerkovičeva (iz AO Novo mesto). Direktno v Popradskem Ladovy štitu pa so plezali Horvat - Jerkovičeva in Mlakar - Grmovšek.
Člani AO Novo mesto so v začetku julija obiskali tudi Dolomite, kjer so Tomšičeva, Mihalič in Juhant (slednji AO Litija) 5. 7. v skupini Sella za začetek obiskali drugi stolp. Preplezali so smer Brög-Heimrath-Olzovy, VI-/V+. Naslednji dan pa so obiskali prvi stolp. Juhant in Tomšičeva sta najprej preplezala Tisijevo smer, VI+, zatem pa je Juhant sam preplezal še smer gospe Ilasnapoff, V. 7. 7. sta prav tako v prvem stolpu Juhant in Mihalič ponovila Trenkerjevo poč, V-. Ko so se vračali iz Dolomitov, sta se Juhant in Tomšičeva ustavila v Tamarju. 9. 7. sta v Travniku preplezala Achenbrenerja, 10. pa še smer JLA v Šitah. Mihalič pa je obiskal Vršič, kjer je 10. 7. v Prisojniku najprej sam opravil 1. P smeri Marka Avrelija, IV/III, nato pa opravil še tri vzpone v Nad Šitom Glavi. S članom AO Niš je najprej preplezal Kranjsko poč, sestopila sta po Uroševi grapi, nato pa se je Mihalič še enkrat sam povzpel po Kranjski poči.

Festival alpinističnega filma
Češkoslovaški Adršpah je bil - vsaj v alpinističnih vrstah - nekoč znan le po peščenih stolpih in njih plezalcih. Pred šestimi leti pa so začeli v tamkajšnjih toplicah prirejati mednarodne festivale alpinističnih filmov in vse več je ljudi, ki obišče ta naravni rezervat tudi zaradi filmov in srečanj ob festivalu.
Kljub vztrajnemu vabljenju smo se tega festivala organizirano udeležili le enkrat. Letos bo namreč spet šel neopazno mimo nas, čeprav so bila vabila pravočasno razposlana.
Slavnostni začetek festivala bo 3. septembra, 7. septembra pa bo zaključek s podelitvijo priznanj. Vmes bodo projekcije v kinodvorani, tudi po štiri na dan, zvečer pa prireditve na prostem. Kar daje temu festivalu poseben pečat in zaradi česar ima za nas izjemen pomen, je možnost sodelovanja tudi s filmi super 8.

ID

Žila v Dolžanovi soteski
Nuša Romih (AO Tržič) je v Dolžanovi soteski kot prva v navezi prosto ponovila Centralno smer. Dva raztežaja dolgo smer, ki je ocenjena s VII, so prvi tehnično preplezali tržiški alpinisti. Ker je bila dolgo časa najtežja v steni, se jo je prijelo ime Ta težka. Srečo Rehberger meni, da je smer zdaj čista sedmica in da bi lahko služila kot primer za ocenjevanje smeri sedme stopnje.
Rehberger in Romihova sta nato v Dolžanovi soteski splezala še eno novo smer, ki sta jo imenovala Žila, VIII+, 3 R. Spodaj poteka desno, zgoraj pa levo od Direktne, spoznati pa jo je mogoče tudi po tem, ker je »markirana« s svetlomodrimi ploščicami. Tako kot za vse nove v Soteski, je tudi zanjo značilna dokaj ravna linija in plošče zavarovane s svedrovci.

Iz poročil alpinističnih odsekov
AO Črnuče - Mirko Kranc je 27. 7. v navezi z Jelko Tajnik (AO Ravne) prosto preplezal original Helbo s Čopovim stebrom. Istega dne so Skalaško preplezali Legen, Zajc, Zrimšek in Šolaja. Todorovič in Kolenc (AO Železničar) sta v juliju v Ospu prosto ponovila smer Hard Rain.
Marjan Kovač in Janez Kešnar (AO Mengeš) sta 3. t. m. v Triglavu prosto ponovila smer Kunaver-Drašler v Sfingi. Do vstopa sta plezala po Prusik-Szalayevi smeri, za vzpon prek cele stene pa sta rabila 5 ur in pol. Ko sta se vrnila pod steno, sta bila neprijetno presenečena. Izginila sta jima nahrbtnika, ki sta jih pustila ob nekem balvanu. Če ju je kdo odnesel in pri tem mislil, da sta pozabljena, naj to sporoči po telefon (061) 721-674 ali (061) 647-265. Žal plezalci ugotavljajo, da jim stvari, ki jih puščajo ob vstopih v smeri, vse bolj pogosto izginjajo.
AO Kamnik - Janez Benkovič in Nataša Erjavec sta 28. 7. preplezala Skalaško v Špiku (Benkovič prosto). 30, 7. pa sta opravila vzpon po skrajno levem stebru v Velikem Draškem vrhu.
Vida Pavlič je skupaj s Smiljanom Božičem (AO Mengeš) 3. t. m. ponovila Dokončano smer v Planjavi. To je bila 1. ŽP in prva ponovitev mešane naveze. Za vzpon sta potrebovala 3 ure.
AO Rašica - Matjaž Ocepek in Marko Škamperle sta v Šitah preplezala smer Herlec-Kočevar, V-, IV, 560 m. V Zobu Kanjevca sta JZ raz preplezala Ocepek in Svit, Szalay -Gerinov greben v Turski gori pa sta preplezali Alenka Jamnik in Špela Jenko. Tone Štamca je z Robijem Deržanom (AO Litostroj) v Široki peči preplezal smer Juvan-Šteblaj.
AO Litostroj - Robi Deržan je 2. t. m. v Steni soliral Skalaško z ladjo. Naslednji dan pa je s Slavkom Frantarjem (AP Rašica) preplezal Direktno smer na Tchadov steber (V+). Sestopila sta po Tchadovem stebru, nato pa v treh urah in pol preplezala še smer Herlec-Kočevar v Šitah.
AO Logatec - Andrej Trpin in Pavle Rupnik sta 2. t. m. v Vršičih preplezala Rekrutsko in Preložnikovo, v nedeljo pa Levo in Desno v Dedcu. Srečko Likar in Marko Lukič (AO TAM) pa sta v soboto prosto preplezala Lahovo v Vežici (VII+/VII), v nedeljo pa še Zajedo usmiljenja (VII, VII-).
AO Železničar - Bojan Počkar in Milan Merlak sta v Steni ponovila Helbo (Počkar prosto, VIII-) in sestopila po Skalaški. 27. 7. sta Bojan Pograjc in Bojan Počkar ponovila Kunaver-Drašler v Sfingi (Počakar jo je zmogel prosto, VII-). 26. 7. sta Bojan Pograjc in Matjaž Vrtovec ponovila smer Prusik-Szalay v Steni, 29. in 30. 7. pa sta Bojan Pograjc in Milan Merlak v Šitah ponovila Zajedo ter smer JLA. Pograjc je obe smeri zmogel prosto.
AO Škofja Loka - Franci Jensterle in Uroš Rupar sta 22. 7. ponovila Cizljevo v Špiku, Betka Galičič in Marija Oblak pa sta zadnji dan v juliju, prosto ponovili Zajedo v Šitah. 2. In 3. t. m. so imeli člani odseka skupna turo na Češko kočo nad Jezerskim. V stenah Dolgega hrbta, Grintovca in Dolške škrbine je 13 udeležencev ture opravilo 26 vzponov, med drugim Trikot, Šimenc-Škarja, Grintovčev steber, Zgrešeno in Ekar-Jamnik.

Kakšen je švicarski planinski vzgojno-izobraževalni sistem?
Planinski oziroma alpinistični inštruktorji iz enajstih evropskih planinskih zvez na zanimivem delovnem zboru

LJUBLJANA — Med 5. in 15. julijem je bilo v Švici srečanje planinskih oziroma alpinističnih inštruktorjev. Srečanje je organiziral SAC-CAS (švicarski alpski klub) skupaj z mladinsko komisijo UIAA. Udeležili so se ga zastopniki enajstih evropskih planinskih zvez (Avstrija, Madžarska, Italija, Francija, Grčija, Jugoslavija, Švica, Španija, ZRN, Nizozemska in Velika Britanija). Srečanje so pripravili z namenom, da bi se udeleženci seznanili s švicarskim planinskim vzgojno-izobraževalnim sistemom, hkrati pa tudi izmenjali svoje izkušnje s področja metodike planinske vzgoje.
Ta je bila pri tem mišljena kar najširše, saj so bili organizirani pogovori o planinskem izobraževanju otrok, šolske mladine, najstnikov, mladinskih vodnikov, alpinistov, alpinističnih in planinskih inštruktorjev in gorskih vodnikov. Udeležena so se dogovorili, da bodo ob prihodnjem srečanju planinskih in alpinističnih inštruktorjev pripravili strokovno delavnico, v kateri bodo poskusili narediti vzorčni predmetnik za vzgojo in izobraževanje alpinistov in mladinskih vodnikov.
Švicarski planinski vzgojno-izobraževalni sistem je enoten, četudi ga izvaja več organizacij (SAC-CAS, Prijatelji narave, švicarska vojska, Združenje gorskih vodnikov, državna akcija Mladina in šport). Enotnost vzgojnega sistema je predvsem v usklajenosti programov med vsemi štirimi nosilci, medsebojnem priznavanju kvalifi-kacij, enotnem vzgojiteljskem kadru, jedro katerega so profesionalni gorski vodniki in v močni navezanosti na državno akcijo Mladina in šport, prek katere poteka večina financiranja vzgoje in oskrbovanje z opremo mladih planincev. Tudi sam program vzgoje je enoten, ne pozna namreč razločevanja med alpinistično in planinsko vzgojo, mladi planinci se lahko po svojih sposobnostih vključujejo v različne oblike izobraževanja, pri čemer pa je zelo poudarjena postopnost in zaporednost pridobivanja posameznih znanj in kvalifikacij. Mladi švicarski planinec s sistemom tečajev in prakse tako pridobi alpinistična, planinska in vodniška znanja, pri čemer je možno le napredovanje na vseh področjih hkrati.
Udeleženci mednarodnega srečanja planinskih in alpinističnih inštruktorjev so obiskali tri tečaje na različnih stopnjah izobraževanja. Prvi tečaj je na območju prelaza Sussten organiziral SAC — CAS, druga dva pa akcija Mladina in šport (Trient - švicarski del montblanške skupine in prelaz Furka). V času, ko je bilo srečanje, so udeleženci opravili precej vzponov in pristopov na vrhove. Na območju Susstenpasssa: poskus pristopa na Gwaechtenhorn, na območju Orny - Trient: vzpon na Ais, du Tour po JZ grebenu (arret de la table), prečenje Aiss, Doree (III/V) z vzponom po ozebniku Copt (200 m, 55-65 st), vzponi na Ais, de Purtcheller z variantami od III do VI, vzpon po severni steni Le Portaleta (450 m, led 40-65 st), vzponi v Petit clocher de Portalet (različne smeri z variantami od IV do VI+), pristopi na Petite in Grande Fourche in na Tete Blanche, na območju Furka poskus pristopa na Gaienstock, vzponi na Chli Bielenhorn po JZ grebenu (želvin greben III, mestoma V), Južna stena V-VI+, Gr. Bielenhorn J greben, III—IV.

TOMAŽ VRHOVEC

Novosti s področja opreme
Med najbolj neobičajne dosežke zadnjega časa menda spada nova plezalna vrv GF8 Special Falaise francoskega podjetja Rivory Joanny (Rue du Pont-Fournas - BP 81, 42402 Saint Chamond). Sestavljena je iz treh delov: prvih deset metrov ima premer deset milimetrov (prevzema največje obremenitve), srednjih 30 m je premera devet milimetrov (manjša teža, povečanje elastičnosti), zadnji pa je spet enak prvemu. Proizvajalec navaja, da je nova vrv za petino lažja od običajnih 11 mm, najmočnejša tam, kjer je to najpotrebneje - na konceh, da njen srednji del mnogo lažje drsi skozi vponke, da se tudi kot celota bistveno manj krotoviči, lažje se razpoznava posamezne dele in še bolj elastična je.
Iskanje možnosti za izdelavo čim lažje vponke se nadaljuje, še posebej v »kategoriji 2000 kg«. DMM Featherlinght tehta 42 gramov, Wild Country Microlite komaj 46 gramov itd. So pa primerne te vponke predvsem za svedrovce in varovala, ki zahtevajo minimalno odpiranje.
Zanimivo je tudi nizko obuvalo Five, namenjeno teku in kolesarjenju. Menda je sila udobno in primerno tudi za plezanje. Cena 45 dolarjev, proizvajalec pa Five - Ten, P. O. Box 2246, Pasadena, California 91102, USA.
Hvalijo salewine dereze Messner Scissors in višinske šotore Stephenson (300-500 dolarjev). Grivelovo orodje GR 10 Ergonom je primerno za trekerje, smučarje, pa tudi plezalce. Dolžino ratišča tega lednega kladiva prilagajamo (60-90 cm) potrebam podobno kot pri »teleskopskih« palicah, za hojo se natakne krpljica ... težak pa je le 600 gramov.

D. M.

Novi učbenik Pavla Šegule o snegu, ledu in plazovih
Odlično strokovno delo, 82. edicija Planinske založb PZS, je že naprodaj; cena je 1500 dinarjev

LJUBLJANA - Odbor za založništvo Planinske zveze Slovenije na je razveselil z novim delom znanega planinskega pisatelja in prevajalca Pavla Šegule »Sneg, led, plazovi«, je v predgovoru k temu delu zapisal dr. France Bernot. Ugotovitev, s katero se bodo prav gotovo strinjali še številni planinci pa tudi smučarji in sploh vsi ljubitelj narave.
Za resnejšo oceno tega učbenika bo še dovolj časa. Za sedaj, ko je planinska poletna sezona še na vrhuncu, pa je prav, da omenimo vsaj dejstvo, da je učbenik že naprodaj (1500 din).
Čeprav je Pavle Šegula v uvodnem zapisu naštel kar lepo število imen, vse tiste, ki jim gre še posebna zahvala za pomoč in sodelovanje, bodo - celo ob podrobnejšem proučevanju — najbrž le redki lahko dobili pravo pred-stavo, koliko truda je vloženega v ta učbenik oziroma priročnik. Praktično je že bil napisan pred leti, pa se ga je avtor lotil vsega na novo. Tudi zato, da učbenik ne bi bil že ob izidu strokovno zastarel. (Pri nas se s poglobljenimi raziskavami snega in plazov ne ukvarja nobena institucija, na tujem pa je to drugače. Brez posameznikov z izkušnjami na tem področju pa vendarle nismo in te je Pavle Šegula - eden od njih - tudi vključil v naše prvo pravo tako delo.)
O snegu in ledu govori sedem poglavij. V njih je vse, od osnovnih pojmov, do podrobne razlage preobrazbe in opisa, kako spoznavamo snežno odejo. Nič manj natančno niso obdelani plazovi, še posebej ocena možnosti proženja le-teh. Posebna poglavja pa so še o škodi in nesrečah zaradi plazov, pa o varstvu pred njimi in reševanju. Vse napisano jasno in lahko razumljivo ter podprto z zanimivimi podatki.
Posebna odlika najnovejšega planinskega učbenika - ki pa ga bodo prav gotovo lahko s pridom uporabljali tudi drugi - so tudi ilustracije, ki so nastajale na mizi Marjana Zaletela-Janča. Veliko je različnih tabel, na koncu pa je še pregled literature in abecedno kazalo. Vsega skupaj je kar 300 strani standardnega (12 cm x l6 cm) formata. Strokovni pregled sta opravila France Bernot in Aleš Horvat, jezikovnega Darinka Petkovšek, delo pa so natisnili v ljubljanski tiskarni Tone Tomšič kot 82. edicijo Planinske založbe pri PZS.

FRANCI SAVENC

Slovenska geološka po tudi prek Julijskih Alp
Dosedanjo geološko transverzalo so preimenovali in podaljšali — Pot je zlasti primerna za šole pri izvedbi naravoslovnih dni

LJUBLJANA - Dosedanjo Slovensko geološko transverzalo, ki je bila odprta pred dvema letoma v Karavankah med Jezerskim, Tržičem in Jesenicami, so sedaj preimenovali v Slovensko geološko pot. Namen prvotno okoli 50 km dolge poti je bil seznaniti širši krog ljubiteljev narave z milijoni let trajajočimi geološkimi pojavi, ki so omogočili nastanek današnje zemeljske zgradbe in njene okolice. Še posebno pa je pot primerna za razne šole pri organizaciji in izpeljavi naravoslovnih dni.
Pot pa je tudi za planince izredna novost, saj jim je odprla svet med Jezerskim, Pečovnikom in Košuto, ki je bil doslej dostopen le redkim posameznikom po nemarkiranih poteh s posebnim dovoljenjem za gibanje v obmejnem področju. Za novo markirano geološko pot na tem predelu to dovoljenje ni več potrebno, na celotno pot pa lahko gredo tudi obiskovalci iz zamejstva.
Zaradi izrednega zanimanja za geološko pot med planinci in drugimi ljubitelji narave sta se Društvo prijateljev mineralov in fosilov iz Tržiča in Geološki zavod Ljubljana kot novi pokrovitelj te poti odločila, da pot podaljšata še prek Julijskih Alp, Porezna, Cerkna, Idrije in Trnovskega gozda do Ajdovščine. Pretekle dni je skupina strokovnjakov z Geološkega zavoda Ljubljana že pripravila pot med Jesenicami, Vintgarjem, Pokljuško sotesko, Lipanco, Velim poljem, Triglavom, Doličem, Kriškimi jezeri, Vršičem, Trento, Prehodavci, Triglavskimi jezeri, Komno, Krnom in Tolminom.
Pot vodi vseskozi po že obstoječih planinskih poteh. Na križpotjih pa je njena smer zarisana na skalah ali deblih dreves s posebno rumeno puščico, ki je obrobljena z rdečo barvo. Znak je dogovorjen s komisijo za planinska pota pri Planinski zvezi Slovenije. Oznake nikakor ne kvarijo planinske narave, ker so majhne in narisane samo na križpotjih. Planinskih Knafeljčevih markacij je na tem predelu na tisoče, omenjenih puščic pa samo 100. Na mestih, ki so geološko zanimiva (značilne kamenine, mesta fosilov in mineralov, prelomi, nagubane plasti in po-dobno) so postavljene rdeče emajlirane tablice s številkami opazovalnih točk, ki bodo opisane v poljudni obliki v vodniku poti. Trasa poti s številkami opazovalnih točk je že vrisana v pravkar tiskanem zemljevidu.
Planincem bo poljudni opis poti dobrodošel priročnik, saj bodo iz njega zvedeli, kako so se rojevale naše planine, kdaj in kako so nastale, katere kamenine jih sestavljajo in katere rudnine ter okamenine skrivajo v sebi in kakšen bi naj bil njihov bodoči razvoj. Zunaj naših meja je priročnikov takšne vsebine že mnogo, vendar predstavlja Slovenska geološka pot eno najdaljših gorniških učnih poti v svetu in smo lahko ponosni, da so si jo omislili prav slovenski ljubitelji narave.
Pot prek Julijskih Alp bo uradno odprta šele spomladi, vendar je njena terenska opremljenost že pripravljena za prve obiskovalce. Za prehojeno pot bodo obiskovalci prejeli tudi lepo jubilejno značko, zato so na njej določene tudi kontrolne točke z žigi v planinskih postojankah. Vse informacije o obstoječi geološki poti v Karavankah in nadaljnji poti pa je možno dobiti v Društvu prijateljev mineralov in fosilov v Tržiču.

STANKO BUSER

Makedonci na Manaslu
SKOPJE - Včeraj je iz Skopja v Nepal odpotovala prva makedonska himalajska alpinistična odprava, za cilj pa si je izbrala 8163 m visoki Manaslu, oziroma pristop po njenem jugovzhodnem pobočju. Bistvene značilnosti prvenstvene smeri makedonskih alpinistov je 3300 m visoka stena, v kateri doslej alpinisti še niso potegnili nobene smeri.
V 13-članski odpravi je deset izkušenih plezalcev, vodi pa jih Jovan Poposki, ki je 1981 leta sodeloval v jugo-slovanski odpravi na Lhotse. Vodja odprave ima pomembne alpinistične izkušnje tudi v Andih in Pamirju. Odprava na Manaslu je zadnja preizkušnja makedonskih alpinistov pred ekspedicijo na vrh sveta — Mont Everest, ki ga načrtujejo že prihodnje leto.

Umetno plezališče nared v nekaj dneh
Oprimke na taki napravi preprosto prilepijo - Lahko jih po potrebi dodajamo

Angleži trdijo, da je za pripravo solidnega umetnega plezališča potrebnih le nekaj dni. Oprimke, najboljše so granitne luske z eno ravno površino širine 5-20 mm preprosto prilepijo.

PRIJEMI - Za to spretnost je potreben dolgotrajni trening.

Prednosti takih vadišč so številne. Postavimo si jih lahko dovolj blizu doma, oprimke po potrebi dodajamo in odvzemamo, tudi manjšamo, čistimo ... tako, da imamo vedno »nove« probleme. Težav s tendinitisom prstov in podobnim pa je seveda kvečjemu več, še posebno, če si napravimo zelo majhne oprimke. Prsti postajajo vse manj gibčni in bole, plezanje pa postaja tudi vse bolj enolično. Rešitev je lahko že samo v naši kreativnosti. Napravimo novo kombinacijo, med majhnimi oprimki naj bodo tudi veliki ... poskusiti je treba.
V trgovinah je mogoče že dobiti tudi več vrst (keramičnih ali iz umetnih snovi) oprimkov. Oblikovani so povsem »ergonomsko«, predvideni za vajo plezanja v počen, ploščad itd. Ne manjka tudi načrtov plezališč iz različnih materialov, tudi takih za domači vrh (ali hišo).

Še ena zamujena priložnost
POPRAD - Včeraj se je v češko - slovaških visokih Tatrah končal že 62. alpinistični teden IAMES, na katerega vsako leto z lepo brošuro v petih jezikih povabijo širno alpinistično srenjo. Kakšen odmev ima ta akcija si lahko predstavljamo po obisku. Leta 1974, ko jih je bilo največ, so vpisali 557 imen, sicer pa jih je navadno okoli 300. Seveda pa to srečanje vseh generacij, kot ga imenujejo, morda ni pomembno toliko v športnem pogledu, čeprav pridejo tudi odlični plezalci, ki opravljajo zavidljive ture, kot za navezovanje stikov in izmenjavo informacij. Od naših se ga že zelo dolgo ni nihče udeležil, čeprav vabila normalno dobivamo in alpinisti ČSSR pogosto dokazujejo svojo kvaliteto tudi na naših terenih.
 

  18.08.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti