Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 11.08.1986

  11.08.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

ponedeljek, 11. avgust 1986, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1662

Delo, Šport: ... Prva ponovitev Vodniške smeri v steni Matterhorna

Ob obletnici Schmidove smeri v severni steni Janez Jeglič opravil prvi vzpon po Vodniški smeri — Za zahtevni vzpon samo osem ur
Pred 55 leti, v času od 31. julija do 1. avgusta leta 1931, sta alpinista iz Münchna, brata Franz in Toni Schmid, kot prva preplezala severno steno Matterhorna (4.478 m) in tako razrešila enega od t. i. treh zadnjih problemov Alp. Ob 50-letnici tega vzpona sta Michel Pola in Pierre - Alain Steiner v štirih dneh, od 29. julija do 1. avgusta 1. 1981 v S steni Matterhorna preplezala novo zelo zahtevno kombinirano smer, ki sta jo imenovala Vodniška in ocenila s VI, V, 90°, 70°. Smer dolgo ni imela ponovitve, 28. julija pa jo je sam v osmih urah preplezal Janez Jeglič (AO Domžale).
Po zbranih podatkih je prav ob obletnici obeh vzponov opravil 1.JP in sploh prvo ponovitev te 1000 m visoke smeri, ob tem pa je v drugi tretjini stene preplezal tudi 9 raztežajev prvenstvene variante. Smer poteka v desnem delu stene in se nekako 1000 m pod vrhom končuje na Zmuttovem grebenu.

USPEŠEN - Janez Jeglič

Janez poroča, da je 28. 7. vstal že ob drugi uri zjutraj. S seboj je vzel le najnujnejšo opremo. Zavedal se je, da mu manj opreme zagotavlja hitrejše napredovanje, v smeri pa si ne bo smel privoščiti niti najmanjšega spodrsljaja, saj se s tako pičlo opremo, iz stene, razen prek vrha, ne bi mogel več umakniti. Proti vznožju stene so ga spremljali še Matjaž Pečovnik in Damjan Vidmar, ki sta se odločila za Schmidovo smer ter brat Ciril in Roman Pirnat, ki pa sta se med potjo premislila in se raje odločila za normalni pristop. Vzpon je začel malo pred šesto uro, ko se je začelo daniti. Kmalu po tem, ko je premagal krajno poč, ga je čakal ključni raztežaj v ledu (90°). Ker je bil led trd, je dobro napredoval. Le ponekod je iz ledu gledala skala. Kasneje, ko je plezal po nekoliko manj strmem ledišču, je bilo napredovanje dosti bolj utrudljivo, saj je bilo ponekod nekaj novega snega pa tudi manjših klož. Ko je prišel do kopnega dela smeri, je desno od originalne smeri zagledal razpoke in razčlembe. Odločil se je raje zanje in za plezanje v plezalnikih. Ker je bilo precej mrzlo, je moral plezalnike nekajkrat celo sezuti in si ogrevati noge. Da ga nahrbtnik pri plezanju ne bi preveč oviral, ga je vlekel za seboj, na nekaj ključnih mestih pa se je tudi varoval, tako da se je moral še spuščati nazaj po nahrbtnik. Skala je bila, kot je značilno za Matterhorn, precej krušljiva, Janez pa je zadovoljen, da mu je vreme prizaneslo, saj je vrh le nekajkrat prekrila megla. Ob drugi uri je Janez že stal na italijanskem vrhu. Počakal je še Cirila in Romana, ki sta na vrh prišla za njim, potem pa so se skupaj spustili v dolino. Janezov vzpon sodi med najpomembnejše dosežke naših alpinistov v Centralnih Alpah v letošnji poletni sezoni.
Matterhorn in njegove sosede so konec julija obiskali tudi štirje člani AS Sežana. Marjan Dlenik, Bojan Gerželj, Jože Sonc in Tomaž Sonc so se na Matterhorn povzpeli po smeri Leone di Theodulo, sestopili pa so po klasični smeri do Bivaka Solvai. Od tam so prečili prelaz Corno del Theodul in sestopili v Breuil - Cervinio. V naslednjih dneh so se povzpeli še na Breithora (4.165 m), v Cervini pa so se udeležili lokalnega krosa Cervinia 86. Uvrstili so se med prvo deseterico.

MIRO ŠTEBE

Kondicijska preizkušnja
Tone Golnar (AO Kozjak) je 4. 8. opravil, kot sam pravi, maratonsko kondicijsko preizkušnjo. Zjutraj se je s kolesom odpeljal iz Šentjurja pri Celju v Logarsko dolino (85 km). Od tam se je povzpel na Okrešelj in nato v dveh urah preplezal Steber Štajerske Rinke (IV+/III, 650 m). Še isti dan se je s kolesom vrnil v Šentjur. Podoben izlet priporoča vsem, ki bi želeli preizkusiti svoje telesne zmogljivosti.

Trije prvenstveni vzponi
Odprava primorskih alpinistov v okviru PD Tolmin je bila zelo uspešna, čeprav se je ubadala tudi s številnimi težavami

TOLMIN - Tudi letošnja odprava primorskih alpinistov v perujske Ande, pripravili so jo v okviru PD Tolmin, vodil pa jo je Žarko Trušnovec, je bila nadvse uspešna. Trije prvenstveni vzponi in nekaj težjih ponovitev pa še precej klasičnih pristopov to več kot potrjuje. Sicer pa o vsem najlepše govore kar podatki sami.

Na pot so odšli 14. junija, na uvodne ture pa so se odpravili v Laguno Paron. Že v soboto, 21. junija, jih je bilo osem na Paronu (5600 m). Dva dni pozneje pa sta Slavc Svetičič (AO Idrija) in Žarko Trušnovec (Soški AO, Tolmin) opravila tudi že vzpon po JZ steni (70/40-60 st., 900 m, 3 h) Artensoraja, 6020 m. Sestopila sta po Nemški smeri (50 st., 900 m) v JV steni in to v vsega pol ure. Dan za njima je isto turo opravila še novogoriška naveza Mirjam Bizjak-Milan Velikonja.
Vrnili so se po hrano, se malo odpočili ... in nadaljevali nad dolino Santa Cruz. Metod Fon in Davorin Žagar sta 3. julija v vzponu in sestopu ponovila Italijansko smer na tamkajšnjega lepotca, 5947 m visoki Alpamayo. Svetičič in Trušnovec pa sta se oddolžila spominu na prijatelja in tovariša Marka Kogoja z eno najtežjih lednih smeri v tem koncu gora. V idealni liniji vse do vrha sta zmogla osrednji, še nepreplezani del južne stene Kitaraja (6040 m). Bivakirala sta pod steno, potem pa še enkrat sto metrov pod vrhom. Za kilometer visoko ledno steno (95/50-90 st.) sta potrebovala le 14 ur, čeprav je Trušnovec med dostopom zdrsnil v razpoko in si poškodoval nogo.
V soboto, 5. julija, sta bila uspešna še Bizjakova in Velikonja. Ponovila sta Kranjsko smer iz leta 1979 v J steni Alpamaya, sestopila pa po Italijanski.
Potem so šli vsak po svoje. Ženska naveza Sonja Jeram - Nataša Leban se je 2. julija povzpela na Ranrapalco (6162 m), Mitja Loduca in Metod Fon pa sta jima sledila osem dni kasneje. Niko Kutin je bil na Ishinci (5530 m), pet pa jih je odpotovalo v Cordillero Huayhuash. Za začetek sta Bizjakova in Velikonja (12. julija) opravila lepo, kar tri kilometre dolgo prečenje Rasaka (6017 m). Svetičič in Trušnovec pa sta potegnila še drugo prvenstveno - Slovensko (80/60-75 st., 1000 m, 6 h) v Z steni Jirishance, 6094 m. Je to prvi prvenstveni vzpon brez bivaka v tej steni doslej!
Potem se je začelo slabo vreme, večina je že omagala ... Le nadobudna Andrejka Frelih in neumorna Svetičič ter Trušnovec so še enkrat zastavili. 21. julija so opravili prvenstveni vzpon (Smer zadnjih treh mušketirjev: 70/55-65 st., 800 m, 7 h) prek SZ stene Puchrance (6197 m). Ko so že izplezali, je bilo pred njimi še deset raztežajev grebena do vrha. Zato s tudi sestopali že ob luninem svitu in - odnesel jih je manjši plaz. Ravno dovolj, da si je Trušnovec med padcem čez serak izpahnil še ramo in nalomi nekaj reber.
Čeprav je bil nadaljnji sestop prava muka, tako kot tudi deseturni pohod iz baze v civilizirani svet, ki so ga opravili naslednji dan, se je vse srečno končalo. In fantje in dekleta se seda že ozirajo po domačih stenah in grebenih.

FRANCI SAVENC

Rehberger-Romih poskus v Obrazu
Novi dosežki izjemo uspešne plezalske dvojice v domačih gorah

MOZARTOVE KROGLICE (IX-) - Srečo Rehberger med prvenstvenim vzponom. (Foto: Nuša Romih)

Srečo Rehberger in Nuša Romih (oba AO Kranj) sta 27. julija v Dolžanovi soteski preplezala še Disco Vertical, ki vodi po ploščah z značilnim previsom na polovici. To je sedaj najlepši raztežaj v vsej steni (in eden najlepših, kar sem jih plezal - pravi Rehberger). Ocena je IX-, za varovališča pa je pet svedrovcev.
Naslednji dan sta Srečo in Nuša plezala Obraz Sfinge. Zelo slaba skala, krušljiva in porasla z lišaji, slaba varovališča, vse to, kar ob navadnih ponovitvah plezalci večinoma sploh ne opazijo, ju ni oviralo pri PP (do VI+). Raztežaj, ki vodi prek velike strehe, pa zaradi naštetega in seveda tudi večjih plezalskih težav, še čaka na PP.
Tretji dan pa sta bila uspešna še v Kamniških. Opravila sta 1. PP (in šele 2. P!?) Črne mačke v Vežici. To smer, ki slovi po zahtevnem tehničnem plezanju (do A3), sta prosto skoraj zmogla že lani. Zaradi dežja in ker je bil že mrak, sta obrnila vsega le 30 m pod robom stene. Prvi raztežaj, v katerem sta našla nove svedrovce, sta ocenila z VIII+, višje pa s VII. Smer vodi po ozkih počeh in kamnih - metulji in zatiči so nepogrešljivi - logična je in tudi dovolj težka. Vsekakor je to ena najpomembnejših PP v Kamniških, žal le, ker je smer pogosto mokra, tako da bo marsikdo obupal že pod steno.

F.S.

ALPINISTIČNE NOVICE

Demšarjeva in Kekec v Andih
Zdenka Demšar in Boštjan Kekec, mini odprava AO Škofja Loka, sta v perujske Ande odpotovala 14. junija, skupaj s člani SOA. Iz Cashapampe sta sama tovorila prtljago skozi dolino Santa Crus in zato zamudila prvo obdobje lepega vremena. Potem sta poskrbela za aklimatizacijo in šele 28. junija sta lahko uresničila svoj prvi načrt. Preplezala sta S vesino (levo od značilnega skalnega raza, 50-60 st., 600 m, 6 h) 6040 m visokega Kitaraja in sestopila po SZ grebenu (40-50 st.). Malo pod vrhom pa sta zlomila cepin in morala sta nazaj v Huaraz. Potem ko so jima enega posodili Rečani, sta se v petek, 5. julija, kljub slabemu vremenu povzpela (in sestopila po Avstrijski smeri) na Artensoraju (6020 m, 45-50 st.). Edini vzpon, med katerim je bilo lepo vreme, pa je bil na južni vrh Huascarana (6768 m). Iz doline Mušo sta čez sedlo Gargata na vrh in nazaj zanj potrebo-vala tri dni.
Poročata tudi, da je bilo v letošnji sezoni veliko turistov in odprav pa tudi slabega vremena. Največje razo-čaranje pa sta doživela ob jezeru Paron. Zaradi nevarnosti, da bi se porušil (naravni) jez in zalil Caras z okolico, so mu znižali gladino kar za 50 m in popolnoma spremenili podobo doline.

ID

Tri v ostenju Mojstrovk
V soboto, 26. julija, sta Marjan Frešer in Milan Romih ponovila Šimenc - Škarja v Dolgem hrbtu, Stanka Lubej in Dani Tič pa Direktno v Štajerski Rinki. Teden za tem pa so Lubejeva in Tič z Marjeto Lešnik preplezali Desno v Ojstrici, Mira Uršič (vsi AO Impol) in Zdenko Zorič (Kozjak) pa sta zmogla Trikot in v nedeljo še Šimenc - Škarja, obe v Dolgem hrbtu.
Frešer in Knez pa sta med prvim avgustovskim vikendom preplezala tri prvenstvene v Mojstrovkah nad Tamarjem. V soboto sta v Srednji Mojstrovki najprej preplezala Nit (V+, 500 m, čvrsta skala, lepo plezanje po neizraziti zajedi) in sestopila po smeri Nad Slatnicami. Potem pa sta zmogla še markantno poč sredi črnih plošč v desnem delu Velike Mojstrovke - Zamorka: VII, 600 m, v nedeljo pa še Rumeni svod v istem predelu (rumene strehe, rumen krušljiv pas) in z enako oceno.

ID

Na tečaj v Manang
Včeraj so v Nepal odpotovali naši alpinisti, ki bodo v Manangu vodili letošnji tečaj za gorske vodnike. Sredstva za njihovo delo so letos zagotovili ZTKJ in ZAMTES pa tudi nekatere gorenjske DO. Na pot so odšli Peter Markič, ki bo tečaj vodil, Janez Benkovič, Davor Butkovič, zdravnik Miran Rems in Andrej Štremfelj. Po tečaju, med katerim bodo odkrili tudi ploščo v spomin na Aleša Kunaverja, glavnega pobudnika za zgraditev jugoslovanske šole v Nepalu, bo Benkovič opravil še ogled Lotse Šara, na katerega so Kamničani namenjeni prihodnje leto, Butkovič pa bo v Katmanduju počakal zagrebško jesensko odpravo.

Tabor pod Mangrtom
Letošnji tabor pod Mangrtom, ki ga prireja AO Nova Gorica, vodi pa že po tradiciji Peter Podgornik, bo več kot dobrodošel. Komisija za alpinizem že dolgo ni razpisala, nobene podobne akcije, za predel nad Belopeškimi jezeri so še na voljo vodnički itd. Žal pa je ta tabor namenjen le samostojnim navezam, saj so stene visoke in zahtevne. Posebne prijave niso potrebne, tabor, ki je posvečen Tamari Likar in Pavlu Podgorniku, pa bo od 24. do 31. avgusta.
ID

Pekovske plate v Veliki Mojstrovki
Milan Jolič in Gorazd Bunc (AO TAM Maribor) sta 19. 7. v Veliki Mojstrovki v treh urah preplezala povezavo med smerjo Mire Marko Debelakove in Stebrom revežev. Prečka, ki sta jo imenovala Pekovske plate in ocenila s V+/V,IV, je dolga približno 120 m. Vanjo se vstopi po petih raztežajih plezanja po smeri Debelakove, poteka pa po sistemu plat in poličk ves čas desno, tako da približno po treh raztežajih pripelje do Stebra revežev. Z njim se združi na prostrani šodrasti polici, nad katero je klin. Za Pekovske plate, ki so vidne iz Tamarja, je značilna zelo kompaktna skala. Prva plezalca v smeri nista pustila nobenega klina. Za varovanje sta uporabljala metulje št. 2 in 2,5, roka št. 4 in 5 ter 5 jeseničanov. Zaradi kompaktnosti skale in ker so razpoke ozke in plitve, za boljše varovanje priporočata svedrovce. Prva plezalca sta ves čas plezala v mokri skali, ker je rahlo deževalo.

1. PP smeri Klic divjine
Bojan Počkar in Jernej Stritih (oba AO Železničar) sta v nedeljo 3. 8. opravila prvo ponovitev in hkrati 1. PP (na pogled - on sight) smeri Klic divjine v S steni Prišne glave v ostenju Rombona nad Možnico. Prva plezalca Janko Humar in Peter Podgornik sta 700 m visoko smer ocenila s VI, A2, ponavljalca pa s VII+/VII-. Plezala sta 13 ur in pol. Menita, da smer res zasluži ime Klic divjine, saj so težave v prvih 500 m redko manjše od VI. Za smer je značilno plezanje po počen in platah, vmes pa so odstavki »travnatih vrtičkov« in naloženih blokov. Plezanju daje poseben mik tudi to, da sta prva plezalca v steni pustila le tri kline in zatič, tako da je treba za vse varovanje poskrbeti sproti. Ponavljalca za smer priporočata komplet metuljev in več zatičev. Trdita, da je izpostavljenost smeri ves čas skoraj popolna in da bi bil umik od prve četrtine naprej zelo težaven. Vstopni raztežaj (prej A0) sta ocenila s VII-, previsni plošči (A2) pa sta se izognila s prečko v desno (V, VI). Najtežji mesti čakata ob zaključku težav. Zajedo s prislonjenim bolvančkom sta Stritih in Počkar ocenila s VII-, previsno poč (A2) pa s VII-K
Opozarjata, da smer zahteva vrhunsko psihično in fizično pripravljenost, saj gre za res izredno zahtevno turo. Pravita, da imata Kozorog in Škamperle v vodniku Možnica in Koritnica povsem prav, ko trdita, da je to smer pravih pustolovcev in da ni priporočljiva za tiste, ki so na vsakih nekaj metrov navajeni na svedrovce. Trdita, da je smer »biser« Možnice in da spada v najožji izbor velikih smeri v Julijcih.

Obiski Dolomitov vse bolj priljubljeni
Od 20. do 26. julija sta skupino Civette obiskala Željko Perko (AO Tržič) in Ivan Rejc (AO Tolmin). 21. sta v Torre Venezia preplezala Tissievo, V+, 500 m in smer Ratti-Panzeri, VI—, 300 m. Naslednji dan sta v Campanille di Brabanti ponovila Tissievo, V-VI, 100 m, 23. 7. pa v Torre Trieste smer Carleso-Sandri, VI+, 650 m. Dva dni kasneje sta v Torre Venezia preplezala smer Andrich-Fae, V+, 300 m, za konec pa 26. 7. v Torre Trieste še Cassin-Ratti, VI, A2, 650 m.
Od 29. 7. do 2. 8. sta se v Dolomitih mudila Filip Bence in Janez Primožič (oba AO Tržič). Obiskala sta območje Tre Cime di Lavaredo in Cinque Torri. 30. 7. sta v Mali Cimi preplezala Antisimo, VI, 300 m, naslednji dan pa v Veliki Cimi smer Comici -Dimai, VI, 500 m. 1. 8. sta na območju Cinque v Velikem stolpu (Torre Grande) preplezala Via Miriam, V, 150 m, v soboto 2. 8. pa še Diretisimo kortinških veveric, VI, 160 m in smer Delago-Menardi, VI, A2, 150 m.
Tre Cime so obiskali tudi Vine Cotman in Janez Kešnar (oba AO Mengeš) ter Marko Prezelj in Rado Nadvešnik (oba AO Kamnik). Za začetek so vsi 20. 7. preplezali Rumeni raz v Mali Cimi, Kešnar in Prezelj pa sta v Picolissimi splezala še Cassinovo smer. Kešnar je plezal prosto (VII-). Naslednji dan so vsi v Zahodni Cimi preplezali smer Cassin—Ratti, VI, A2, 22. 7. pa so Kešnar, Nadvešnik in Prezelj v Picolissimi ponovili Preusovo poč, V+.

Prvenstvena v Illampuju
Iz Južne Amerike so prišle razveseljive novice o članih AO Ravne. Po opravljenih aklimatizacijskih turah so Stanko Mihev, Andrej Gradišnik in Robi Jamnik preplezali prvenstveno smer v Illampuju (6380 m). V 1200 m visoko steno so vstopili 1. julija. Računali so, da bodo za vzpon potrebovali največ dan, dva, toda stena je bila vseskozi težka, tako da so izstopili šele 3. julija. Koroška smer, kot so jo imenovali, se ponaša z oceno 90°, V+, 70-80°, 50-60°, IV-V. Sedaj so se fantje odpravili v manj znano Cordillero Apolobambo, kjer žele preplezati še kakšno novo smer.
Medtem pa so imeli člani AO Ravne in AS Prevalje od 1. do 3. avgusta tabor na Raduhi. Namenjen je bil predvsem plezanju s tečajniki. Teh je bilo 6, skupaj z alpinisti pa so preplezali precej, predvsem lažjih smeri. 31. julija sta Darko Zvonar in Tomaž Žerovnik (AO Celje) v Raduhi prosto preplezala smer DD (VII), nato pa opravila še 1P in 1PP smeri Levo od Cvrčeve (VI-/V+). Naslednji dan sta splezala še Levo in Desno od plat (obe VI). Brane Vezovnik in Urška Šarer sta bila do 19, do 26. julija v Italiji na območju Gardskega jezera (Lago di Garda). Gladke stene, ki se dvigajo iz jezera v bližini naselja Arco, so visoke tudi do 900 m, v njih pa je veliko težkih smeri. Ker je bilo prevroče za plezanje daljših smeri, sta se odločila predvsem za krajše toda težke vzpone (VII-, do VIII).

M. Št.

V Brenvi in Martuljku
21. 7. sta Miha Peternel in Aleš Bjelčevič (oba AAO) splezala Sentinelle Rouge v Brenvi (V. 1200 m). Razmere so bile dobre, plezala pa sta 7 ur.
Ko sta se vrnila domov, sta 26. 7. preplezala Rimsko diretisimo v Špiku (V/IV+), sestopila pa sta na Bivak I. Naslednji dan sta plezala Rdečo zajedo v Rakovi Špici (V; A0). V zgornjem delu stene sta plezala precej levo od originalne smeri in se tako izognila najmanj enemu zelo krušljivemu raztežaju.
2. 8. sta Aleš Bjelčevič in Vlado Jurekovič (AAO) plezala Poldačevo v Frdamanih policah. Pravita, da je smer že popolnoma opremljena in da je potrebnih le nekaj klinov za stojišča. 3. 8. je Bjelčevič sam v treh urah preplezal Direktno v Špiku, Peternel in Jurekovič pa sta preplezala Zajedo v Travniku (Peternel prosto).

Oznake: ALP, AN, HIM, PLE, PrV, USP, VTG
eXTReMe Tracker