Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 04.08.1986

  04.08.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

ponedeljek, 4. avgust 1986, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 2240

Delo, Šport: ... S smučmi v Centralnih Alpah

Ogrinec in Zorčič v gorah nad Chamonixom opravila več turnih smukov
V prvi polovici julija sta Dejan Ogrinec (AO Črnuče) in Andrej Zorčič (Akademski AO) v gorah nad Chamonixom opravila več turnih smukov. 5. julija sta presmučala ozebnik Chevallier v Aiguille Petit Verte. To je do zdaj najtežja smer, ki so jo v Centralnih Alpah presmučali naši alpinisti. Spust je ocenjen s S5-6, VI-, 300 m. Razmere so bile slabe, saj so dober sneg prekinjale plošče trdega ledu, tako da je bilo ponekod potrebno varovanje. Naklonina ozebnika je 55°.
10. julija je Ogrinec sam smučal izpod skal pod vrhom Cod des Christaux v Courtesm, S5+/S4-5, V-, 500 m. 15. julija sta morala zaradi ledu v osrednjem delu ozebnika, opustiti spust po Gervasuttiju, presmučala pa sta severno pobočje Mont Blanc du Tacula, S4+/S3, III-, 700 m. Pri spustih ju je s fotoaparatom spremljal Aleš Fevžer, smuči pa je pripravil servis Best iz Ljubljane.

Kakšno prihodnost začrtati našemu športnemu plezanju?
Vsaka aktivnost ima svoj začetek in vsi tisti, ki žele v korak s svetom, morajo redno spremljati dogajanja in pravočasno ukrepati

LJUBI PLEZANJE - Nuša Romih iz Tržiča.

LJUBLJANA - Sodobnemu športnemu plezanju gre iskati izvor v prostih ponovitvah (pri nas) pa tudi plezanju po balvanih.
Tekmovanja v športnem plezanju pa imajo prav gotovo še enega predhodnika - skalolezenje. Vse to združeno, včasih tudi le srečanje imenovano, pa so tekmovanja v športnem plezanju
Lani so Italijani blizu Torina pripravili 1. miting »Sportroccia 85«. Udeležili so se ga tudi trije naši in se uvrstili v zlato sredino. Sledilo je tudi prvo tekmovanje »Marjan 86«. (Žal, da stoje organizatorji našega državnega prvenstva v hitrem plezanju še naprej na starih pozicijah!). In ob začetku julija še dve tekmovanji v okviru »Sportroccia 86«, od katerih je prvo veljalo tudi za prvenstvo Italije. Tudi teh dveh so se udeležili trije naši: Cveto Jagodic (Mengeš), Ivica Matkovič (Split) in Tadej Slabe (Matica).
»Težave VII+, VIII+ sem premagoval tekoče, brez kakršnihkoli problemov,« je povedal Slabe, sedaj naš športni plezalec št. 1. »Potem, pri devetki, pa se je pokazalo pomanjkanje plezanja v smereh, kakršne so pripravili za tekmovanje. Težave IX. stopnje sem že zmogel v prvem poskusu, tokrat pa je bila poleg še trema, štartna številka ni bila najboljša - nihče pred menoj ni namreč zmogel najtežje smeri - in napravil sem napako. Z levo roko sem zgrabil oprimek, ki bi ga moral z desno in moral sem nazaj.«
»Za finale bi moral praktično vpeti le še dva klina. Pomenila pa bi mi nekaj le uvrstitev med to petnajsterico,« je ocenil našo letošnjo udeležbo Slabe, ki se je moral žal odpraviti domov še pred podelitvijo priznanj, tako da nam točna razvrstitev še vedno ni znana.

Srečo Rehberger in Nuša Romih, člana AO Kranj, sta se pred dnevi vrnila iz nemškega plezalnega središča Frankenjura, kjer so v dolini reke Altmühl izredne možnosti za plezanje.
Srečo je takole ocenil svojo aktivnost. »V prvih treh dneh sem preplezal Kinleitung (VIII), Paradepferd (VIII+) in No. 1 (IX). Potem pa se mi je - ko sem se lotil že težjih smeri -obnovila poškodba (vnetje tetiv na prstu), ki me vztrajno spremlja vsa zadnja tri leta, odkar se posvečam prostemu plezanju. Uspelo mi je preplezati le še Weg des geringsten Widerstandes in Rumpelstilzchen (obe IX-). Škoda!
Toda tudi Nuša Romih ni počivala. Preplezala je več smeri V. in VI. stopnje, nekaj PP (VII-) daljših smeri v območju Schlossverschneidung, Raubritterweg in Prumerpfeiler pa sva opravila tudi skupaj.«

Bilo je približno 120 tekmovalcev (prijavljencev še precej več), organizacija prav dobra, vreme dobro, več kot lepe nagrade - vse za oceno 1 A. Kakšna je bila konkurenca, pa lepo ilustrira podatek, da so v Bardonecchii preplezali finalno smer le trije: Alan Ghersen (F), Arnou T'kind (B) in Jackie Godoffe (F). Za petdeset tekmovalcev (ne dosti manj), bi bilo mogoče reči, da so bili zelo izenačeni. Izstopalo jih je kvečjemu pet, morda sedem - Edlinger, Raboutou, Glowacz, Godoffe, T'kind, Moon in komaj da še kdo (ne glede na rezultate). Sredi septembra bo v Pirenejih že naslednje pomembno tekmovanje »Pokal Francije«. Zanj bodo - to je sedaj že gotovo - kvalifikacije in to v plezanju smeri z oceno 7b (IX-) »na pogled«, brez možnosti proučevanja, poskušanja.
Za zaključek tega (žal nepopolnega) pregleda pa še kratko razmišljanje z vprašanji. Pravih športnih plezalcev imamo res še malo. Žal pa so tudi tisti, ki že nekaj pomenijo, obsojeni na vegetiranje. Znajti se morajo, kot vedo in znajo. Iskati si morajo primerna plezališča, nadelovati smeri v njih, trenirati (in to trdo), vsak dan po nekaj ur, »da poka koža na prstih«, izpopolnjevati (svoje, redke so publicirane) metode treninga, zbirati sredstva, iskati stik s tujimi plezalci vsaj za izmenjavo izkušenj, organizirati srečanja ... Organizacija - planinska, druge, ki bi sedaj lahko prevzela pokroviteljstvo nad njimi, pač ni - pa žal stoji povsem ob strani. Ne vedo niti, ali je kakšen interes, da bi se preskušali v bok z drugim ali ne? Belgijec, nekaj Francozov, redki Nemci in Angleži, pa še kak Italijan, vsi ti na srečo zaenkrat še niso daleč naprej, nekateri odlični športni plezalci še ne prihajajo na tekmovanja ... vsi pa športnemu plezanju prerokujejo bleščečo prihodnost.
Bomo še naprej (previdno) stali ob strani in čakali ali vsaj odločno rekli: to ni v našem interesu. Kdor hoče, se lahko gre tekmovalno plezanje sam za sebe in kot mu godi, to ni več (ali pa je še?) alpinizem.

FRANCI SAVENC

Varianta Zajede
Silvo Babič (TAM) in Sašo Prosenjak (Slovenj Gradec) ter Marko Lukič (TAM) in Armad Poleg (Kozjak) so v soboto, 19. minulega meseca, prosto ponovili JLA v Šitah. Deževalo je in skala je bila mokra, vmes pa so se vlačile megle. V ponedeljek, dva dni kasneje, sta Babič in Prosenjak na enak način ponovila še Zajedo v Šitah. V izstopnem raztežaju pa sta namesto desno plezala nekaj metrov levo proti Stebru, nato pa navzgor (dve mali zajedi, V+, klini) in šele nato desno. In nista bila prva!?

Tako je govoril Zarratustra
V nedeljo, 27. preteklega meseca, sta Edo Kozorog in Jože Šerbec, oba sta člana Soškega AO iz Tolmina, preplezala novo smer v Vršacu. Dala sta ji dolgo ime »Tako je govoril Zarratustra.« Spodnjih 250 metrov je čudovitih, je ocenil Kozorog: »Nikjer v Julijcih še nisem plezal v taki skali, razen morda zadnjič v Zobu Kanjavca. Bilo je napeto (VII/VI) prosto plezanje po gladkem stebru desno od Puntarske. Višje je nekaj več kot sto metrov lažjega sveta (I-II), potem pa še približno 300 m stebra (desno od vseh smeri, V-/III-IV)«. Ker sta ves čas plezala tekoče (in prosto), v srednjem delu nekaj časa tudi nenavezana, je bil temu primeren čas - le 8 h; je pa smer tudi kakih sto metrov nižja od Puntarske, visoka torej približno (150-200 m) v zgornjem delu.

ALPINISTIČNE NOVICE

Nad Jezerskim in v Šitah
Mirko Kranc (AO Črnuče) in Jelka Tajnik (AO Ravne) sta 22. julija prosta preplezala Steber jutranje zarje v Dolgem hrbtu (VI). Marjan Kovač (AO Črnuče) pa je v Dolgem hrbtu sam preplezal Jubilejno (3. SP) in Grintovčev steber. 27. julija je Kovač skupaj z Janezom Kešnarjem (AO Mengeš) preplezal Zajedo v Šitah. Oba sta plezala prosto, sestopila pa sta po Jesihovi.

Netopir v Ospu
19. julija sta Igor Mezgec (AO Postojna) in Bojan Počkar (AO Železničar) v Ospu preplezala Netopirja. Počkar je plezal prosto (VII+).

Antoine Savelli - odličen
Antoine Savelli je prosto ponovil Northeast Buttress in Braille Book v (višji) Cathedrali, potem pa še Kor - Beck in prva dva raztežaja Bircheff - Williams, vse v skopih štirih urah in razen prve - vse »na pogled«, on-sight. V vsega 16 urah (od 4,30 zjutraj do pozno v noč) pa je ponovil - z Rickom Derickom, toda ves čas v vodstvu, brez raztežajev s pritrjenimi vrvmi — smer Nose v El Capu.

Priprave za Aljasko
Byd N. Everett mlajši je izdal knjigo »The Organization of an Alaskan Expeditions«. Za vsega 9.95 dolarja je mogoče dobiti podrobne napotke o tem, kako načrtovati odpravo v gore Aljaske, kakšne so možnosti letalskega prevoza na ledenike, kakšna oprema je priporočljiva ... Ne manjka tudi opisa vremenskih prilik, pregleda 130 gora z vsemi preplezanimi smermi in nadaljnjimi možnostmi itd.

Med prazniki v Dolomitih
Člani AO Rašica so kar dvakrat za obisk Dolomitov izkoristili praznike. Prvič so obiskali skupino Pala. Med prazniki ob dnevu borca niso imeli sreče z vremenom, deževalo je, kljub temu pa so Marica in Slavko Frantar ter Andrej Grum in Dušan Doljak v Cimi del Coro preplezali zajedo Kess - Wiesner - Simon, V/IV, 450 m. Grum in Doljak sta v Cimi Kanali splezala še Buhlovo poč, V + 500 m, Marica in Slavko Frantar pa sta v Pala di San Martino preplezala smer Langes - Merlet, IV-, 550 m.
Drugič so bih v Dolomitih ob dnevu vstaje slovenskega naroda. Obiskali so Civetto, z vremenom pa so imeli več sreče. Zakonca Frantar sta v Torre Venezia najprej preplezala smer Tissi, VI-, 500 m, zatem pa še Castiglioni - Kahn, IV, 300 m. V Torre di Barbele sta preplezala smer Solda, V+, 350 m, v Torre Trieste pa sta zmogla smeri Tissi - Andrich - Rudatis, V+, 650 m in Cassin - Ratti, VI A1, 700 m.
Andrej Grum in Dušan Doljak sta v Torre Venezia preplezala smer Andrich - Fae, V+, 300 m, v Punta Agordo smer Da Rait, IV+, 250 m, v Torre Trieste pa Cassin - Ratti. To smer sta preplezala tudi Nino Babič in Andrej Žnidaršič.
19. do 20. 7. so bili v Dolomitih tudi člani AO Škofje Loke. Najprej so se ustavili pod Cinque Torri. V Torre Grande, kjer so smeri visoke do 130 m, so Franc Balon, Betka Galičič, Jože Balon in Marija Oblak med drugim preplezali Via Miriam, Via Ermida z varianto (Galičič in Franc Balon prosto) ter Via Olga. Franc Balon je z Betko Galičič splezal še Fessuro Dimai (Galičič je plezala prosto) in Via Franceschi.
Nato so se preselili na prelaz Sella. Vsi štirje so v Piz Ciavazes preplezali smer Schubert (Galičič in Oblak prosto), v prvem stolpu pa še smer Rossi (Galičič in Franc Balon prosto). Galičič in Franc Balon sta v Pia Ciavazes ponovila še Abramov raz (Galičič prosto). Skupaj so opravili 40 vzponov.

2 P kombinacije v Planji
22. julija sta Igor Mezgec (AO Postojna) in Bojan Počkar (AO Železničar) plezala v severni steni Planje. Plezala sta kombinacijo smeri Vstopna varianta in Izstopna varianta Centralnega stebra. Iz te povezave nastane zelo lepa, logična smer. To je bila druga ponovitev te kombinacije, sicer pa 2. ponovitev vstopne in tretja ponovitev izstopne variante. Plezala sta prosto in vzpon ocenila s VI/V. (1. PP). Smer je med najdaljšimi v Planji, 600 m, plezala pa sta 6 ur in pol. Za smer je značilna zelo dobra, čvrsta skala, v najtežjih raztežajih. V vsej smeri je zelo malo klinov. Naslednji dan sta v Rušici splezala Centralno V/ IV.

Nova smer v Mišelj vrhu
V nedeljo 27. julija, sta Janko Humar (Soški AO) in Andrej Pikon (AO Bohinj) v levem delu severne stene vrha Mišelj preplezala novo smer. Sledila sta elegantni navpični poči, ki v idealni liniji poteka čez vso steno (desno ob votlinah, ki so navrtane v steno tam, kjer se najbolj zniža). Lažjemu in lepemu raztežaju (IV) čez vstopne plati sledi vseskozi, napeto plezanje, popestreno s previsi in ponekod s prav izredno krušljivostjo. V nezanesljivi kamnini so bili metulji velikokrat edino kolikor toliko solidno varovanje. Prav zaradi tega prvega plezalca nikomur ne priporočata ponavljanja smeri brez vsega kompleta metuljev. Smer sta krstila za Hudobo, saj od daleč veliko več obeta, kot pa v resnici daje. Ocenila sta jo s VI, 150 m, za vzpon pa sta potrebovala več kot 5 ur, kar gre predvsem na račun krušljivosti skale. Plezala sta prosto, ocenjujeta pa, da bo treba še nekaj ponovitev, da bo smer očiščena krušljive navlake. Menita da bo plezanje v njej šele takrat lepo in da se bo smer tudi s te strani približala idealu, ki ga obljublja linija poči z vznožja stene.

Črni prt
Franček Knez in Jože Zupan sta 13. avgusta 1977 preplezala novo smer (bila je šele četrta) nad Amfiteatrom v S steni Triglava. Imenovala sta jo Črni prt, prvenstveni vzpon pa ocenila s V, A0/1, 6R, 17 h.
Danes je v tem predelu znanih že 17 smeri in (vsaj) 2 varianti, toda - vsi plezajo le najstarejše tri: Kunaver -Drašler, Obraz in Raz mojstranških veveric. Samo za Črni prt je znana ena ponovitev, pa čeprav ima smer vstop in izstop isti kot Obraz in jo zato marsikdo (celo nehote) ogleduje.
V soboto, 26. minulega meseca, so Črni prt spet ponovili, in to Litostrojci Zoran Gričar, Bojan Slabanja in Robi Tržan. V vsega osmih urah in Tržan pravi, da se mu smer zdi celo lažja in bolj logična kot Obraz. Ocenili so jo s VI, A1e/V, A0. Pravijo tudi, da smeri ni težko najti: raztežaj po smeri Obraz, do klina, tu pa naravnost navzgor v dobro vidno zajedo. V drugem raztežaju so črno streho obšli po levi. Tretji, najtežji raztežaj, pa vodi z gredine prek previsne plošče (5 svedrovcev) in previsa (3k) ter delikatnem prečenju v desno, v dno zajede. Četrti raztežaj pa že privede na gredino, po kateri se pride nazaj v Obraz.

Novice iz alpinističnih odsekov
AO Kozjak - 22. julija so Zdenko Zorič in Mira Uršič (AO Impol) ter Drago Praprotnik in Majda Klaneček splezali Direktno smer v Špiku. 26. 7. sta Drago Praprotnik in Majda Klaneček splezala smer Ivo Reya v Ojstrici. Isti dan sta Armand Polegek in Marko Lukič (AO TAM) splezala Centralno smer (VI-, A2, 250 m) v Rjavčkem vrhu, popoldan pa še« smer bratov Golob (VI, A3, 200 m) v Škarjah. Naslednji dan sta splezala še smer Ivo Reya v Ojstrici. Lukič je plezal prosto.
AO Ljubljana Matica - 7. julija sta Miha Praprotnik in Tomo Sbrizaj plezala Pasjo v Vežici. Praprotnik je plezal prosto.
AO Tržič - V soboto, 26. julija sta Dušan Markič in Luka Rožič splezala Sfingin obraz v severni Triglavski steni.
AO Slovenj Gradec - Sašo Prosenjak in Marko Lukič (AO TAM) sta 23. julija prosto ponovila original Helbo s Čopovim stebrom.
AO Rašica 22. julija sta Robi Držan (AO Litostroj) in Štamcar Tone splezala smer Juvan - Šteblaj v Široki peči.

Tekma za vse osemtisočake
Pravih (samostojnih) osemtisočakov je na svetu 14 - Reinhold Messner je bil že na dvanajstih, jeseni pa pojde še na Lotse in Makalu

LJUBLJANA - Mnogo je gora na svetu, toda le štirinajst je pravih, samostojnih osemtisočakov. V njih so pogledi uprti mnogo pogosteje kot v druge, zadnji čas tudi zaradi »tekme«: kdo se bo prvi povzpel na vseh 14. Še ni dolgo tega, ko je bil en sam kandidat — Reinhold Messner. In ni bilo »tekme«- videti je bilo, da je vse skupaj le še vprašanje časa.
Reinhold Messner, 41-letni južni Tirolec, nedvomno najbolj znan alpinist vseh časov, je sedaj na dolgem popotovanju »po sledeh Šerp« v Tibetu. Toda že jeseni pojde spet v Nepal, kjer ga čakata še zadnja osemtisočaka - Lotse in Makalu. Potem, pravi, da bo konec z njegovim alpinizmom; povsem se bo posvetil etnografiji in religijam Centralne Azije. Na osemtisočakih je dosegel številčno premoč – bil je na dvanajstih, na štirih (Everest, Nanga Parbat, Gašerbrum I in Gašerbrum II) celo po dvakrat.
Na drugem mestu je Jerzy Kukuczka, 38-letni Poljak. Ima »le« deset osemtisočakov in samo na Broad Peaku je bil dvakrat. Ima pa enega nepriznanega! Bil je namreč tudi na »Srednjem« Broad Peaku, visokem sicer 8016 m, ki ga pa ne štejejo med samostojne vrhove. Letos pa računa, da bo svojo bero izboljšal za dva vrhova, morda celo tri. Sedaj je s Herligkofterjevo odpravo na pobočjih Čogorija, jeseni pa ima dovoljenji za Anapurno in Manaslu itd.
Na tretje mesto se je sedaj povzpel 47-letni Švicar Marcel Rüedi. Med 2. in 5. majem sta namreč s Petrom Habelerjem na alpski način opravila vzpon po Poljski smeri prek J stene Čo Oja. (Ta bi bila lahko, z malo več sreče, tudi Jugoslovanska; jeseni 1984 so namreč člani odprave iz Slovenske Bistrice v njej rešili glavne probleme, slabo veme pa jim je preprečilo priti na vrh. Smer so dokončali Poljaki takoj naslednjo zimo, 11. maja letos pa je po njej dosegel vrh tudi naš rojak Bogdan Brakus.) Rüedi ima sedaj za seboj vzpone na devet osemtisočakov, jeseni pa bo sodeloval v Eisselinovi odpravi na Everest in Lotse, kasneje pa se namerava pridružiti še Poljakom na Makaluju.
Četrti je komaj 26-letni Švicar Erhard Loretan z osmimi dosežki in peti Michael Dacher, 52-letni alpinist, iz ZRN, ki te dni zaključuje priprave za odpravo (je njen vodja) na Makalu.
Seznam nadaljnjih je dolg. S tremi osemtisočaki je na njem tudi pokojni Nejc Zaplotnik (Makalu, Gašerbrum in Everest), s po dvema pa Andrej Štremfelj (Gašerbrum, Everest), Stane Belak (Makalu, Everest), Viki Grošelj (Makalu, Manaslu) in Stipe Božič (Everest, Manaslu).
Kako se lahko konča ta tekma, kdo ima več prednosti ... ?
Messner je potreboval kar 13 let, da je zbral svojih 12 osemtisočakov. V »olajšavo« pa mu je, da se je »potrebe«, da se povzpne na vse, zavedel sorazmerno kasno. Kukuczka je za svojo zbirko potreboval že samo sedem let, Loretan pa celo le štiri.
Če pa bi upoštevali izvirnost, kakšni so bili vzponi, pa najbrž zlepa ne bo kdo dosegel Kukuczke. Samo njegov pristop na Lotse je bila klasična ponovitev smeri (res pa, da brez dodatnega kisika in to leta 1979, ko je kaj takega še nekaj veljalo!), vse druge je dosegel po novih smereh (Everest, Makalu, Gašerbrum I, Gašerbrum II, Broad Peak in Nanga Parbat) ali kot prvi v času zimske sezone (Daulagiri, Čo Oju, Kangčendzenga). No, tudi Messner ni ravno »ponavljalec«. Po novih smereh se je povzpel na polovico svojih osemtisočakov, po kak atribut pa bi lahko dodali tudi drugim njegovim turam. Če ne drugega - nihče jih ni toliko popisal v samostojnih knjigah. Tudi v tem bo najbrž za večno ostal rekorder.

FRANCI SAVENC

Osemtisočaki
Najvišjih štirinajst (neoštevilčeni so stranski vrhovi):
1. Everest (Sagarmatha, Čomolungma), 8848 m
2. Čogori (Goodwin Austen, K2), 8611 m
3. Kangčendzenga, 8586 m
4. Lotse, 8516 m, Jalung Kang (Zahodna Kangčendzenga) 8505 m, Kangčendzenga - srednji vrh, 8482 m,
Kangčendzenga - južni vrh, 8476 m,
5. Makalu, 8463 m, Lotse -srednji vrh, 8430 m, Lotse Šar, 8400 m,
6. Čo Oju, 8201 m,
7. Daulagiri, 8167 m,
8. Manaslu, 8163 m,
9. Nanga Parbat, 8125 m,
10. Anapurna, 8091 m,
11. Gašerbrum I (Hidden Peak), 8068 m, Anapurna - srednji vrh,. 8051 m,
12. Broad Peak (Falhan Ri), 8047 m,
13. Šiša Pangma (Xixabangma, Gosaitan) 8046 m,
14. Gašerbrum II, 8035 m, Broad Peak - srednji vrh, 8016 m,
Anapurna - vzhodni vrh, 8010 m.

Karakorum: po načrtih
Člani slovenske meddruštvene alpinistične odprave so brzojavko odposlali 19. julija. Sporočajo naslednje: 8. julija so brez težav postavili bazno taborišče na višini 4900 metrov. Sedemnajstega so na Broad Peaku dosegli višino 7600 metrov. Zaenkrat so vsi zdravi.

M.Š.

Takoj ukiniti divji tabor
Janez Bizjak iz DO Triglavski narodni park se v julijskem Planinskem vestniku zavzema za prepoved divjega taborjenja v dolini Vrat
LJUBLJANA - Avtor članka Tabor v Vratih - druga plat medalje, dokazuje, daje tu divje taborjenje »naši družbi nepotrebno, Julijcem in narodnemu parku v škodo in PD Dovje-Mojstrana v dodatno breme«, te trditve pa podpira z vrsto argumentov. V dolini Vrat taborijo večinoma turisti iz Češkoslovaške, ki pa v glavnem niso planinci. Takšnih »zastonjkarjev« je vsako leto več, onesnažujejo okolico in sanitarije v planinskem domu; lani so v Aljaževem domu celo kradli steklenice in jih prodajali v mojstranški trgovini. Edina rešitev problema je, kot navaja pisec, le v ureditvi tabora v okolici Mojstrane - pred vhodom v Vrata.
Med prispevki v sedmi številki Vestnika izstopa tudi polemičen članek z naslovom Vrhunski alpinizem in denar. Tu avtor Tone Škarja razmišlja o (mačehovskem) odnosu planincev in vsejugoslovanske družbe do našega alpinizma, ki je poleg smučanja edini slovenski zares vrhunski šport. Natančno navede in razloži činitelje, ki škodujejo razvoju alpinizma. Med drugim tudi (samo)kritično priznava jalovost komisije za alpinizem in komisije za odprave, vsaj kar se tiče vrednotenja dosežkov in ocenjevanja njihovih protagonistov. Med nekaterimi možnimi rešitvami je tudi zapisal, da je treba naše alpinistične uspehe »nesebično priznati in jih popularizirati«. Vendar ob tem po moje večkrat naletimo na čer, imenovano pretirana skromnost. Marsikateri alpinist ni zainteresiran, da bi za njegovo dejanje izvedela širša javnost, in še manj, da bi doživetje v steni, brez občutka samohvale, v glasilih opisal sam.
Pozornost pritegne tudi izpoved Iztoka Tomazina Noč v Himalaji, posvečena pokojnemu Borutu Bergantu.
Noč v taboru pod steno Daulagirija je priložnost za spomine na skupna doživetja; na nevihto v Sfingi, najtežje stene Severne Amerike, na Čudežno rešitev iz objema plazu ... Vse z Borutom, katerega »himalajska noč se je končala, iztekla v neznano v strminah osemtisočaka Jalung Kanga«. Zapis ni slavospev pokojnikovim vrlinam, niti ne objokovanje umrlega, je zgolj oris najglobljih skupnih doživetij. To je resnično najlepši poklon tovarišu.
Nekaj novih ugotovitev prinaša tudi uvodni pogovor Boža Zorka s Tomažem Banovcem na temo planinstva in turizma. Poleg omenjenih člankov najdemo v tej številki še celo vrsto zanimivih prispevkov; komentar ob vrnitvi ženske himalajske odprave, pogovor z oskrbnico Hojco v Erjavčevi koči; v Portretu je tokrat predstavljena mlada mariborska planinka Nataša Kline. Tuje zapis o podvigu televizijcev in dveh zastopnikov prostega plezanja - Pajki v Osapski steni. Ne moremo tudi mimo prijetnega potopisa skupinice ruških planincev, ki so se z mopedom namenili na dolgo pot po Jugoslaviji in se spotoma povzpeli na Korab. Gregor Klančnik pa je, ob devetdesetletnici triglavskih postojank, besede namenil tudi svojemu bivšemu sovaščanu, velikemu domoljubu, vnetemu planincu, domiselnemu graditelju in šele nato dušnemu pastirju Jakobu Aljažu.
Dobrega branja je torej na pretek. Žal je tokrat prišlo glasilo v roke naročnikov z nekaj tedensko zamudo. Krivdo gre pripisati avtorjem, ki se niso držali dogovorjenih rokov za oddajo svojih tekstov. Res, velika medvedja usluga Planinskemu vestniku, še večja pa njegovim bralcem.

MATEJ ŠURC

Film ali kaseta
Darinka Madjanovič iz Beograda, ki nas redno obvešča o novostih, ki jih zasledi v ameriški reviji Climbing, poroča tudi o zanimivi ponudbi iz 94. številke. Film »El Capitan«, barvni in ozvočen, dolg za nekaj več kot uro predvajanja, je mogoče naročiti za 100 dolarjev na naslov: El Capitan, 47 Shell Road, MM Valley, Cal 94941 -USA. Tisti, ki si žele videokaseto iste vsebine, pa jo dobe že za 49 dolarjev. Takih in podobnih oglasov je vse polno in to ne le v ameriških revijah.
Kdaj bomo lahko tudi mi reklamirali kaj podobnega, npr. plezanje v Julijskih Alpah? Ali pa lahko lažje dosegljivo »atrakcijo«, morda tako kot je letošnji Cerro Torre (Matjaž Fistravec), za katerega vemo, da je bil lepo sprejet celo med strokovnjaki.

I.D.

Zanimiva pobuda: slovenska zemlja v bajki in pripovedki
Dušica Kunaver, zbirateljica narodnega blaga, v samozaložbi izdaja razglednice, ki bogatijo turistično ponudbo

Nad Vršičem, v skalah Prisojnika, je nekoč živela velikanka - ajdovska deklica. Bila je blage narave in rada je pomagala tovornikom, ki so nosili iz doline Save v dolino Soče. Kadar so v snegu in megli zašli, jim je kazala pot, hvaležni tovorniki pa so ji zato puščali vina, kruha in sira, tako da ni bila nikoli lačna.
Nekega dne pa je ajdovska deklica - bila je tudi rojenica - prerokovala mladi trentarski materi, da bo njen sinek zrasel v tako drznega lovca, da bo zalezoval celo samega Zlatoroga, belega kozla z zlatimi rogovi.
Ko so za to strašno prerokbo zvedele njene sestre, so ajdovsko deklico preklele, da je okamnela, ko se je vrnila na Vršič.

V STENI PRISANKA – Ajdovska deklica

Še danes njen obraz zre iz stene Prisojnika z velikimi kamnitimi, žalostnimi očmi.
Tako nekako je na hrbtni strani razglednice, ko jo je narisal France Kunaver, oblikovala tekst Dušica Kunaver. S pripisom - po zbiralcu Lojzu Zupancu. Takih in podobnih besedil ter upodobitev je precej že natisnjenih, vseh pa bo menda več kot 30. O nastanku Lubnika pa Babjega zoba, pravilneje bi se mu po pripovedki menda reklo Zmajev zob, pa Bleda, Špika, Šmarne gore, gora nasploh, o ljubljanski Urški, pa o Pehti ... Bajk in pripovedk je veliko in lepe so, le v pozabo žal prehitro tonejo.
Dušica Kunaver, ki je že vrsto let navdušena zbirateljica narodnega blaga, ljudskih pesmi pa tudi predmetov, ki so našim prednikom omogočali življenje, se jih je odločila obuditi, predstaviti ljudem na razglednicah, ki jih izdaja v samozaložbi. Žal jih je zaenkrat še tako redko dobiti (spet naša šibka točka: imamo, pa ne znamo ponuditi). Prve so naprodaj v Bohinju pa Selški dolini, sedaj jih bo ponudila še planinskim društvom ... Prve imajo tudi že angleški tekst in nemškega morda pride na vrsto še italijanski? In spet bomo imeli popestreno turistična ponudbo.

FRANCI SAVENC

PLANINSTVO

Koprivničani v Domžalah
Koprivničani iz Hrvaške so pobrateni z Domžalčani in tako so 26. in 27. t. m. planinci PD Bilo iz Koprivnice obiskali svoje domžalske vrstnike. Planinci so skupaj obiskali del »Poti spominov NOB domžalske občine«, nato pa so se skupaj udeležili slovesnosti ob 45. obletnici vstaje, ki je bila v Radomljah. Na skupnem srečanju so sodelovali zastopniki Zveze borcev, SZDL in SOB Domžale. V prisrčnem vzdušju so si, tako gostje kot domačini, zaželeli, da bi se v taki in podobnih oblikah še večkrat srečali, tako pri nas kot v Koprivnici.

Triglav v monografiji
Wili Burkhardt, vodilni švicarski panoramski fotograf, je v začetku maja opravil posnetke našega Triglava, ki bodo objavljeni v monografiji založbe Kümmerly U. Frai. Knjiga ima naslov »Panoamen der Alpen« in bo imela 15 poglavij v nemškem, francoskem in italijanskem jeziku, zadnje poglavje pa je posvečeno Triglavu. Uprava založbe je sprejela predlog, da bo v poglavje o Triglavu vključila tudi krajše besedilo dr. Matjaža Kmecla. Monografijo bodo predstavili na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu. (6.8.86)

PREJELI SMO

Kuloar Drujev - 2. YU ponovitev!
V »Alpinističnih novicah« prejšnji ponedeljek je pisalo, da sta Filip Bence (AO Tržič) in Janez Benkovič (AO Kamnik) prva Jugoslovana, ki sta preplezala sloviti severni kuloar Drujev. To ni res! Pa to ni nič slabega: pisec tega pač ni vedel, lahko je tudi slabo slišal, lahko si je pozabil zapisati. Vseeno, se pač zgodi. Kuloar za Benceta in Benkoviča zato ni bil nič lažji.
V resnici sta ta slavni kuloar leta 1977 kot prva Jugoslovana preplezala kamniška alpinista Janez Ažman-Jeti in Dušan Podbevšek-Dule, medtem ko je Cene Kramar malo pod vrhom iz neznanega vzroka umrl. To je bila do takrat gotovo najtežja ledna smer, ki so jo zmogli Jugoslovani, in je še danes - kot se da iz članka pravilno sklepati - velika tura, prihranjena za najboljše.

TONE ŠKARJA Komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS (6.8.86)

Oznake: ALP, AN, BIB, HIM, PLE, PrV, PV
eXTReMe Tracker