Ideja je bila prvič uresničena leta 2005 – Leta 2006 podeljeno Stanku Koflerju
Po objavi v zborniku SGK Skala 2007
KOCBEKOVA PRIZANJA
Pomen in nastanek
Na pobudo Frana Kocbeka je bila leta 1894 na Molički planini postavljena planinska koča, kar gotovo sodi med najpomembnejša dogajanja v Kamniško-Savinjskih Alpah. To je bila prva slovenska planinska koča, ki pa so jo zob časa in neprijazne vremenske razmere počasi spremenili v ruševine. Ohranjanje spomina na Frana Kocbeka smo najbolj učinkovito zagotovili z obnovo te koče, ki smo jo poimenovali Kocbekovo zavetišče. Fran Kocbek je bil ustanovitelj Savinjske podružnice SPD, njen prvi predsednik, planinski publicist, pedagog in botanik, imel je pomembno zgodovinsko vlogo in zasluge za razvoj gorništva v teh krajih. Z Milanom Kosom je leta 1894 izdal tudi Vodnik za Savinjske planine, opremljen s planinskim zemljevidom. Ta preprost grebenski zemljevid je bil nazadnje ponatisnjen še leta 1965.
Preudarek o tem, kaj je še mogoče storiti za ohranjanje njegovega spomina, je navrgel razmislek o uvedbi vsakoletnega priznanja, ki nosi njegovo ime in se vsako leto podeljuje zaslužnemu slovenskemu gorniku. Ideja je bila prvič uresničena leta 2005, ko je prvo Kocbekovo priznanje za svoje zasluge pri ustanovitvi Skale prejel njen častni predsednik dr. Tone Jeglič. Naslednje priznanje, leta 2006, je bilo podeljeno Stanku Koflerju, zelo dejavnemu gorniku z Dovjega, ki se je žal še isto leto ponesrečil v gorah. Podelitev priznanja je združena s skromno slovesnostjo na Knezovi domačiji v Robanovem kotu.
Za statusno ureditev tega odličja je v pripravi tudi pravilnik, ki bo urejal merila za izbiro vsakokratnega prejemnika. Sedež odbora, ki ima nalogo, da opravi vsakoletno izbiro nominiranca, bo v Lučah, Knezova domačija v Robanovem kotu, kjer je bila podpisana listina o nastanku Skale, pa bo stalen kraj podelitve. Vsako leto prejme Kocbekovo priznanje samo ena oseba.
Peter Jež,
predsednik NO GK Savinjske doline, Luče
STANISLAV KOFLER
(1936-2006)
8. avgusta 2006 nas je zelo pretresla vest, da se je v pobočju Triglava, na Tominškovi poti, smrtno ponesrečil naš gorniški prijatelj Stanko, skalaš in član GK Karavanke. To je za nas pomenilo veliko izgubo. Bil je gornik, alpinist, gorski vodnik in gorski reševalec. Dolga leta (od leta 1974) je bil uspešen predsednik PD Dovje-Mojstrana. Po obdobju delovanja v PZS se je pridružil Skali, bil njen ustanovni član in član UO GK Karavanke (1997-2006). Bil je zavzet organizator in vodnik na številnih gorniških turah, tako v naših kot v tujih gorah. Z vsem srcem in dušo je sodeloval pri ponovni postavitvi križa na Skrlatici (leta 1996), organizacijsko in fizično, ko je nosil težka bremena. Zelo rad je zahajal med naše rojake na drugi strani Karavank (njegov oče je bil Korošec), kjer se je družil s planinci in gorniki, predvsem iz SPD Celovec. Njegova priljubljena tura, na katero nas je rad peljal, je bila od Podrožce do koče na Bleščeči planini in prek vrha Kepe po grebenski poti (v juniju polni encijana) čez Mlinco do Dovjega. Dejaven je bil tudi kot družbeni delavec in si kot pošten, narodno zaveden in pokončen človek prizadeval za slovenstvo in splošne človeške vrednote. Bil je kritičen do številnih nepravilnosti v okolju, v katerem je živel (bil je funkcionar pri SDS in svetnik v kranjskogorskem občinskem svetu). Kot lažji invalid je bil zelo aktiven tudi v Društvu civilnih invalidov vojne, zavzet dolgoletni planiški delavec (pri pripravah velikanke), spoštovan in ugleden med sosedi, znanci in krajani.
Živel je v lepi hribovski vasi, na Dovjem, kjer sta njegova starša postavila lično hišico. Tudi Stanko je vzorno skrbel za dom, obdan s cvetjem in sadovnjakom, pri čemer mu je pomagala njegova dolgoletna sopotnica Jožica, ki ga je pogosto spremljala na gorniških turah. Tri mesece pred smrtjo smo ga gorniki iz GK Karavanke obiskali na domu in mu ob njegovi 70-letnici izročili spominsko darilo kot zahvalo za naše uspešno in prijetno druženje na lepih gorskih poteh.
Stanka ne bo več med nami, toda njegov lik in njegova dela nas bodo vodili in usmerjali pri naši gorniški dejavnosti.
Za GK Karavanke Julij Ulčar