Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Razvoj organiziranega planinstva na Jesenicah

   Železar

 

 22.06.1973

petek, 22. junij 1973, ob 20:51, Boris Štupar, ogledov: 1019

Železar: Prebivalci jeseniškega, železarskega mesta, kjer je le malo toplega sonca in svežega zraka, toda toliko več dima in prahu, so zgodaj občutili veliko življenjsko potrebo po aktivnem razvedrilu na svežem zraku in toplem, blagodejnem soncu v gorah.

Deset let po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, Kamniku in Mozirju ter Gornjem gradu, so tudi ljubitelji in obiskovalci iz doline in Jesenic 19. aprila 1903 ustanovili samostojno planinsko društvo za ves tedanji kranjskogorski sodni okraj.
Njihova prva naloga in moralna obveza je bila, da na ogroženih, cvetočih in razglednih Karavankah zgrade prvi slovenski planinski objekt, kot protiutež stari avstrijski planinski postojanki, spodnji koči na Golici, ki je bila zgrajena in izročena namenu že leta 1892. France Kadilnik je 18. junija 1905 sam pribil na kočo napisno tablo s svojim imenom, ker so kočo poimenovali po njem.
Leta 1908 je bil sedež planinskega društva za kranjskogorski sodni okraj prenesen iz Jesenic v Kranjsko goro. S tem je društvo doživelo nov preporod in polet. Na pobudo novega načelnika, župana in predsednika turističnega društva dr. Josipa Tičarja in njegovih, je bila 16. junija 1912 v Kranjski gori ustanovljena prva prostovoljna gorska reševalna postaja pri nas.
Četrtega avgusta istega leta je bil slovesno otvorjen Slovenski, sedaj Tičarjev planinski dom na Vršiču, kot proti utež Vossovi, nemški, sedaj Erjavčevi koči na Vršiču, ki je bila zgrajena leta 1899.
Po letu 1921 so Skalaši, tudi jeseniški, hitreje in močneje zavrteli razvojno kolo našega klasičnega planinstva v visokogorski smučarski in plezalni šport ter vrhunski alpinizem. Posneli so naša prva dva celovečerna igrana planinska filma »V zlatorogovem kraljestvu« in »Tri­glavske strmine« ter zgradili planinsko smučarski objekt na Rožci.
Planinci iz Rateč, Kranjske gore, Dovjega in Mojstrane, Jesenic in Javornika-Koroške Bele so med obema vojnama izražali potrebo po samostojnih planinskih organizacijah.
16. marca 1924 je bilo na Jesenicah ustanovljeno 32. sa.mostojno planinsko društvo, ki je takoj ob rojstvu začelo živahno razvijati svoj delovni program.
8. januarja leta 1928, je bila ustanovljena 35. samostojna, triglavska podružnica slovenskega planiskega društva na Dovjem in v Mojstrani.
Planinstvo je še prav posebej po osvoboditvi hitelo z naglimi koraki v množičnost, plezalni šport in alpinizem pa v vrhunost.
Leta 1947 sta bila ustanovljena planinska društva v Martuljku in na Javorniku — Koroški Beli. V jubilejnem letu slovenskega planinstva uspešno deluje v
jeseniški občini pet izredno prizadevnih in uspešnih planinskih društev s svojimi pionirskimi sekcijami, mladinskimi in alpinističnimi odseki in postajami gorske reševalne službe s preko pet tisoč člani.
Številne, množične delovne akcije, kulturnozabavne prireditve, plezalne šole, tečaji, tabori, predavanja in izleti, uvrščajo naše jeseniško planinsko društvo med vodeče v okviru Planinske zveze Slovenije. Jeseniški gorniki so lahko upravičeno ponosni na veličastne prireditve in akcije kot Svobodni Triglav,
Triglavski udarniški dan, Knjižni dar Trenti, Elektrifikacija Vršiča, gradnjo petih
gorskih zavetišč, novega Tičarjevega doma, GRS zavetišča na Španovem vrhu in drugo. Jeseniški gorniki so sestavljali skoraj vse naše alpinistične odprave v Dolomite, Tatre, centralne Alpe, Kavkaz, Hindukuš, Pamir in Himalajo, gorski reševalci so vedno pripravljeni pomagati vsakomur, ki je v gorah pomoči in dobre besede vreden in potreben.
V jubilejnem letu slovenskega in jeseniškega planinstva jih doseženi uspehi v
korist množičnega, rekreativnega planinstva in vzpona plezalnega športa in vrhunskega alpinizma obvezujejo, da s podvojenimi močmi in novim delovnim in ustvarjalnim poletom naredijo še mnogo več. Veličastni planinski svet mora postati najbogatejša last mladine in delovnih ljudi. Planinci z Jesenic morajo pomladiti in pomnožiti svoje vrste v korist in zdravo rast planinstva brez meja.
Z jubilejnega počivala so pogledi in koraki jeseniškim planincem usmerjeni ne toliko na dosežene uspehe v preteklosti, temveč naprej, saj so na pravi poti in v pravi smeri!

V počastitev jubileja kar štiri planinske razstave
Jeseniško planinsko društvo, s preko 1600 člani, je pripravilo skupaj z ostalimi planinskimi društvi, mladinskimi in alpinističnimi odseki in postajami GRS iz Doline pod Triglavom oziroma jeseniške občine izredno pester in kvaliteten program v počastitev visokega delovnega in življenjskega jubileja osemdesetletnice slovenskega planinstva in sedemdesetletnice organiziranega planinstva v Gornjesavski dolini.
Osrednja prireditev bo v nedeljo, dne 1. julija, na razglednem Slemenu nad Vršičem in Planico. Tega množičnega izleta se bodo udeležili ljubitelji in obiskovalci gora iz Gorenjske in vse Slovenije. Na tej osrednji prireditvi s kulturno zabavnim programom, bodo poleg govornikov nastopili tudi pevci, recitatorji in godba na pihala. Gorniki Jesenic bodo ob tej priliki razvili tudi svoj prapor, gorski reševalci pa bodo prikazali reševanje težko ponesrečenega iz stene s sodobnimi pripomočki.
Kot uvod v to osrednjo planinsko prireditev na Slemenu pa so že v četrtek, 21. junija, na Jesenicah odprli kar štiri zelo zanimive planinske razstave.
V avli občinske skupščine Jesenice slikarji, planinski krajinarji, razstavljajo svoja najboljša likovna dela iz treh slikarskih kolonij, ki so bile leta 1970, 1972 in letos, v čudovitem okolju Vršiča, kjer so naši skalni vršaci izraženi v edinstveni, enkratni lepoti in veličini. V domu TVD Partizan Jesenice pa razstavljajo člani foto kluba Andrej Prešern z Jesenic svoje posnetke iz planinskega sveta.
Svojo razvojno razstavo so uredili tudi gorski reševalci s prikazom številnih težkih in nevarnih akcij. Veliko zanimanje pa vlada že sedaj med ljubitelji
gora za zgodovinsko pregledno razstavo planinstva na Gorenjskem, od prvih začetkov do današnjih dni. Razstavo je uredil in opremil znani planinsko muzejski delavec Uroš Župančič s svojo izredno bogato zbirko dragocenega planinskega zgodovinskega sveta.
Vse štiri razstave bodo lep prispevek k dostojnemu praznovanju visokih jubilejev in vredne ogleda. Kasneje bodo razstave iz Jesenic prenesene še v druge kraje in planinsko turistična središča Gorenjske.

Srečanje z zamejskimi planinci na Ojsterniku
Lani je bilo na Golici prvo srečanje jeseniških planincev s člani planinskih društev iz Celovca, Gorice in Trsta. Pobudnik tega srečanja je bilo PD Jesenice. Drugo tako srečanje pa je bilo 17. junija na Ojsterniku v Karnijskih Alpah, organizator tega zbora pa je bilo planinsko društvo Trst.
Iz Jesenic se je srečanja udeležilo okrog osemdeset planincev. V zgodnji jutranji uri smo se odpeljali čez mejo v Ratečah do Ukev. Od tu smo se peljali še nekaj kilometrov po serpentinasti makadamski cesti, potem pa nadaljevali pot peš do 2052 m visokega vrha Ojsternika. Okoli 200 planincev iz Gorice, Trsta, Celovca in Jesenic se nas je zbralo na omenjenem vrhu. Najprej sta Čopov Jakec in predsednica PD iz Trsta dr. Sonja Mašera krstila vse, ki so prvič dosegli vrh nad 2000 m. To so bili le najmlajši udeleženci. Slovenska pesem je odmevala, prek vrhov Karnijskih Alp v dolino Zilje in Kanalsko dolino, kjer prebivajo Slovenci.
Zbor je otvorila predsednica PD-Trst dr. Sonja Mašera, ki je med drugim dejala: »Lanska krasna zamisel PD Jesenice za vsakoletno srečanje slovenskih planinskih društev iz matične domovine in zamejstva se mora in se bo s časom razvila v mogočno manifestacijo vseh slovenskih planincev, ki žive vzdolž treh meja. Politiki so postavili mejo na vrhove naših gora. Toda mi, ki živimo tostran in onstran teh meja, smo en narod, z istim maternim jezikom, z enako ljubeznijo do te zemlje. Včasih pravimo, da nas gore delijo, čeprav bi nas morale le družiti. Ker pa živimo v "različnih" državah v drugačnih okoliščinah, je prav, da se čimvečkrat srečamo, skupaj preživimo en dan v planinah, se pogovorimo, poveselimo, med seboj spoznamo, spoznamo naše različne probleme in jim skupaj poizkusimo dobiti pravilne rešitve.«
Nadalje je govorila, da moramo skrbeti za izboljšanje življenjskih pogojev v revnih gorskih predelih, posebno v Slovenski Benečiji, da bi naši ljudje ne zapuščali domačij in se izseljevali in se tako odtrgali svoji zemlji in svojemu jeziku. Če planinci obiskujemo njihove vasi, se s prebivalci pogovarjamo, v domačem jeziku, jim damo zavest, da niso sami, da niso le nepriznana manjšina, temveč so del slovenskega naroda.
Slovensko planinsko društvo v Trstu je trasiralo slovensko zamejsko vertikalo, ki poteka od tromeje na Peči do Trsta. Predsednica PD Trst upa, da bo ta vertikala kmalu izročena javnosti in da ta pot ne bo zapuščena. Govor je dr. Mašera zaključila z odlomkom iz Prešernove Zdravljice.
Zatem so govorili še predsedniki PD Gorica, Celovec in Jesenice.
Bilo je lepo in prijetno vzdušje. Klepet z našimi brati onstran meja, čudovit razgled in lepo vreme, vse to je napravilo lep vtis. Vsi, brez izjem, smo bili presrečni. Obljubili smo si, da se kmalu vidimo na Vršiču, na proslavi 70-letnice PD Jesenice in 80-letnice Planinske zveze Slovenije.
Tretje srečanje z zamejskimi planinci bo prihodnje leto na Bleščeči planini. Organizator bo slovensko planinsko društvo iz Celovca.
Popoldne smo se zbrali v tržaški postojanki Mangart v Žabnici, kjer je sledil zabavni program z raznimi tekmovanji. Zmagovalci pri vlečenju vrvi, skakanju v vrečah in planinskem maršu so dobili darila.
Tržaška pesnica Maria Mijot nam'je prebrala nekaj svojih pesmi v svojem narečju.
Nekaj udeležencev nas je odšlo na grob znanega zamejskega Slovenca — planinca dr. Dolharja, ki se je smrtno ponesrečil v naših Alpah. Na grobu smo prižgali svečke. Ravno tega dne bi dr. Dolhar izpolnil 71. leto.
Med potjo smo pokramljali z 90-letno domačinko, ki nam je povedala marsikaj zanimivega.
V večernih'urah smo se poslovili od zamejskih Slovencev — planincev. Zatrjevali smo si, da se bomo še in še srečevali. S pesmijo smo se poslovili tudi na Jesenicah. Vsi smo bili srečni, saj je tako lepih dni v življenju le malo.

Bogdan Bricelj
Železar, 22. junij 1973

eXTReMe Tracker