Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Amerika ruši ikono Leni Riefenstahl

Slovenske novice: Nova življenjepisa spodbudila polemike o njej, ki se je imela zgolj za umetnico

Slovenske novice, sobota, 28. aprila 2007
Fama morgana

Amerika ruši ikono Leni Riefenstahl

Nova življenjepisa sta spodbudila polemike o režiserki, ki se je imela zgolj za umetnico, in jo predstavila kot pravo hitlerjanko — V posteljo skočila z vsakim, ki je koristil njeni karieri — Med njenimi oboževalci so Andy Warhol, Madonna in Mick Jagger, pa Lucas in Spielberg


Kadar delam, se počutim kot med štirimi stenami,« je izjavila Leni Riefenstahl nekemu ameriškemu novinarju, ko jo je ta vprašal, kaj meni o nedavni »kristalni noči«. »Torej ne morem vedeti, kaj je res in kaj je izmišljeno,« se je glasil njen izgovor o takratnem dogajanju v Hitlerjevi Nemčiji. Z enakimi izrazi je Leni postregla tudi v Hollywoodu, ko je leta 1938 obiskala Ameriko. Ves čas je namigovala na to, da umetnik s politiko nima opraviti nič. Toda v Hollywoodu je bil edini, ki jo je bil pripravljen povabiti v gledališče – med tistimi seveda, ki so kaj šteli – Walt Disney. Ko se je vrnila v Nemčijo, je pripovedovala o hladnem sprejemu, kar je silno vznejevoljilo Göbbelsa. »Judje vladajo s terorjem in korupcijo,« je zapisal v svoj dnevnik.

Čeprav je pozneje Hollywood tudi sprejel del pravljice o zgolj umetnici Riefenstahlovi, ki naj ne bi imela opraviti s tretjim rajhom, ostaja resnica, da sta prav njeni Zmagoslavje volje iz leta 1935 in Olimpiada (1938) hvalnici rajhu. George Lucas se ji je poklonil, pri njej je črpal navdih za scenografijo Vojne zvezd, Steven Spielberg jo je želel spoznati. Na številnih mednarodnih festivalih so jo slavili še do nedavnega, tudi po njeni smrti leta 2003. Med njenimi oboževalci so še Mick Jagger, Andy Warhol in Madonna.

Celo feministično gibanje iz 70. let je predstavljalo njen lik kot pionirski zgled ženske emancipacije, njeno delo pa je vrednotilo zgolj po stilu, formalnih kvalitetah in inovativni tehniki. Ameriški biograf Steven Bach in profesor zgodovine filma in gledališča Jurgen Trimborn sta napisala nova življenjepisa o Leni. Obe knjigi sta v ZDA pritegnili veliko pozornosti in potrdili, da Riefenstahlova tudi po smrti sproža vroče polemike. Susan Sontag je prva opazila, da je bilo »očiščenje njene podobe važen trenutek za srečanje njenih številnih uglednih oboževalcev iz javnega življenja in filmskega sveta«. Menili so, da je bila nemška režiserka »svečenica lepega in ne zlobna propagandistka« in da je imela ob prvem sprejemu v Ameriki smolo.

Toda oba biografa, Bach in Trimborn, sta ugotovila drugače: da je bila Riefenstahlova predvsem velika karieristka, ki je na prijateljstvu s Hitlerjem kovala lastno kariero, da je gola laž, da ni vedela za strahote v Nemčiji, in da je ostala zakrknjena do konca življenja. »Ne le da ni trpela zaradi grozodejstev – bila so celo priložnost za njeno slavo, režim, ki je kriv smrti milijonov, je poveličevala v lastno korist.« Tudi pozneje, ko se je uveljavljala s fotografijami iz Afrike in podvodnega sveta, je vedno znova zanikala, da bi kaj vedela o Judih. Samo enkrat se je izdala, v intervjuju z Buddom Schulbergom leta 1945, ko je bila v zaporu ameriških okupacijskih čet. Izjavila je, da je bila prisiljena ubogati Göbbelsove ukaze, ker se je bala, da bi jo poslali v koncentracijsko taborišče. Zdaj prihaja na dan vse tisto, kar je sama v svojem življenjepisu poskušala skriti, od Romov, ki jih je uporabila za statiste, preden so jih poslali v Auschwitz, skokov v Španijo, ko ji je doma postalo zadušljivo, pa do tega, da je takrat, ko je še igrala, skočila v posteljo z vsakim, ki ji je koristil pri karieri. Z vsemi razen s Hitlerjem – kot je sama trdila, ga je zavrnila, ker je bila preveč predana svojemu poslanstvu!

Za konec še brzojavka, ki jo je poslala Hitlerju leta 1940: »Z nepopisnim veseljem, ganjenostjo in polni hvaležnosti slavimo s teboj, moj firer, največjo tvojo in nemško zmago, ko so naše čete vkorakale v Pariz. Porušil si vse meje, ki si jih je zastavil človeški um, s tvojimi osvojitvami se ne morejo primerjati nobene druge v svetovni zgodovini.« Tako je zapisala – umetnica.(M. J.)

Kategorije:
Novosti BIB SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46047

Novosti