Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 23.06.1986

  23.06.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

ponedeljek, 23. junij 1986, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1411

Delo, Šport: ... Slovesno ob 200-letnici vzpona na Mont Blanc

Ob praznovanju 200-letnice prvega vzpona na Mont Blanc bo letos v Chamonixu in drugih krajih pod najvišjo goro Evrope vrsta prireditev. Med drugim bodo pripravili rekonstrukcijo vzpona Jacquesa Balmata in dr. Michaela Paccarda. Na vrh se bosta 8. avgusta po poti prvopristopnikov in v enaki opremi kot Balmat in Paccard (okovani čevlji, železna palica, vreča z živili ipd.) povzpela dva vodnika vodniškega združenja. Istega dne ob 21. uri pa bodo z verigo ljudi, ki bodo v rokah držali bakle, osvetlili vrh Mont Blanca, koče, zavetišča in počivališča ob poteh proti vrhu. Z umetnim ognjem bodo osvetlili približno 570 točk na gori, nad Chamonixom pa bodo izvedli bengalični ogenj.
Ob jubileju bodo odkrili tudi spomenik dr. Paccardu in pripravili slovesnost ob spomeniku Jacquesa Balmata na trgu de L'Eglise. Ob obletnici prvega pristopa na Belo goro bo tudi naša turistična agencija Kompas pripravila večdnevni obisk Chamonixa.

MIRO ŠTEBE

Prvenstvene v Grofički in Križevniku
Franček Knez (AO Impol) je 1. t. m. z Boštjanom Erjavcem in Andrejem Grudnikom (oba Zgornjesavinjska AS) v Grofički splezal novo Brankino spominsko smer z oceno VI+, 250 m, 4 ure. 8. t. m. pa sta Knez in Grudnik v predostenju Križevnika opravila kar dva prvenstvena vzpona. Najprej sta v treh urah preplezala smer Kaplja, V, 160 m, nato pa v sestopu Oazo, III, 160 m.

Prvenstvena pred odhodom v Peru
Slavc Svetičič je pred odhodom v perujske Ande z Robijem Černilogarjem (oba AO Idrija) 12. t. m. v vzhodni steni Skednja v Kaninskem pogorju preplezal novo smer. Imenovala sta jo Nina, poteka pa desno od smeri ZSZ. Za smer je značilna slaba skala po previsnem delu stene. Sprva vodi po travnati rampi, srednji del pa terja težko plezanje v navpični in celo previsni skali. V zgornjem delu poteka rahlo levo od smeri Treh macesnov. Visoka je 280 m, ocenila pa sta jo s VI, A2-3.

Vzponi v Koglu
Marko Jamnik (AO Ravne) in Aleš Blejčevič (AAO) sta 11. t. m. opravila verjetno 5. ponovitev smeri Marije pomočnice. Smer je že precej opremljena. 14. t. m. pa so Silvo Babič, Marko Lukič (AO TAM) in Sašo Prosenjak (AO Slovenj Gradec) preplezali smer Šolar-Zajc. Prosenjak in Lukič sta plezala prosto (VII-). Bilo je zelo hladno, pihal je mrzel veter, padal dež, skala pa je bila na ključnem mestu zelo mastna in mokra.

V Vipavski steni
Marko Čufar (AO Škofja Loja) je 8. t. m. prosto splezal smer Orgazem (VIII-) v Vipavski steni.

Alpamayo je za njimi
Člani sarajevske odprave v peruanske Ande so sporočili, da so vsi zdravi in da so tudi že uspešno opravili prvi del načrtov. Po aklimatizacijskih turah so se povzpeli na Alpamayo, v sredo pa so krenili pod najvišji vrh Peruja Huascaran. Vrnejo se 17. julija.

Dvoje smuških prečenj
Zima se je sicer že poslovila in snega za smučanje celo visoko v gorah ni več veliko, spomine na uresničene načrte pa velja obujati. Iz beležnice Dušana Polajnarja je denimo, razbrati, da sta letos z Jankom Rabičem, prav tako članom AO Mojstrana, opravila dvoje zanimivih smuških prečenj, ki bi ju morda kdo prihodnje leto ponovil.
Zadnjega dne marca sta ob 4. uri začela v Završčnici in nadaljevala prek Zasipske planine. Po 15 urah sta v Mojstrani zaključila prečenje Stol -Belščica - Struška - Gobca - Dovška Baba. Izračun kaže, da sta presmučala kakih 30 km in pri tem opravila 6 km vzponov. 11. in 12. maja pa sta prečila Julijske Alpe. Iz Radovne sta se povzpela na Kredarico. Počakala sta, da so krenili udeleženci turnega smuka, potem pa nadaljevala čez Konjsko sedlo, Velo polje, Hribarice in dolino Triglavskih jezer do doma na Komni. Naslednji dan sta smučala h Krnskim jezerom, ko pa sta lezla na Krnsko škrbino, ju je zajela megla. Prečenje je bilo treba končati, po grebenu sta odsmučala na primorsko stran. Za tiste, ki bi ju želel posnemati: prvi dan 30 km in 4 km vzponov, 12 ur, drugega pa 30 km hoje, 3 km v višino in 8 ur.

Vabijo na Ararat
Zveza PD Novega Sada organizira v sodelovanju z Orion-Tour iz Istanbula vzpone na Ararat, 5165 m, najvišji vrh Turčije. Prevoz do Istanbula stane 15.000 din, od tam pa so odhodi 31. julija, 20., 25. in 30. avgusta ter 4. septembra. Cena tega posebnega aranžmaja je 765 dolarjev in še 49 dolarjev, kolikor je taksa za vrh. Minimalno število udeležencev v skupini je 6, podrobnejše informacije pa daje Lazar Popara, Gagarinova 10/7, 21000 Novi Sad, telefon (021/339/ 805). Aranžma popotovanja na Ararat je desetdneven, 3.-6. dan je re-zerviran za vzpon. V ceno je vračunano tako rekoč vse (tudi vodniki z znanjem angleščine), od prehrane pa le trije polpenzioni v mestih.

Zaradi slabega vremena v Avstrijo
Zaradi slabega vremena v naših gorah so člani AO Kozjak 15. t. m. obiskali steno Kugelsteina pri Gradcu. Andrej Polegek je z Andrejem Gliho prosto preplezal Severni steber (VII-, 100 m). Isto smer sta klasično splezala tudi Zdenko Zorič in Mira Uršič. Majda Klaneček in Drago Praprotnik sta splezala Girandolen (V, A2, 100 m), Matjaž Frištravec in Dušan Golubič pa Vzhodno smer (VI-, A2,100 m). Polegek, Gliha, Praprotnik in Majda Klaneček so splezali še smer »Z«. Polegek jo je preplezal prosto (VI-).

Prenjska trilogija
Letošnjo zimo v gorah BiH velikih tur ni bilo na pretek (ali pa nismo zvedeli za nje). Z zamudo smo prejeli tudi podrobnejše podatke o Prenjski trilogiji. Slobodan Žalica je konec aprila opravil 3. prečenje grebena Sivadija v zimskih razmerah (prvo in drugo je opravil Drago Šefer pozimi leta 1940, prvič sam, drugič z A. Rebičem). Pozimi leta 1974 je Žalica sam prečil tudi Botin, dve leti kasneje pa še Vjetrena brda, torej ima tri glavne prenjske grebene v zimskih razmerah - Prenjsko trilogijo.

Seminar inštruktorjev GRS
V Tamarju je bil 14. in 15. t. m. obnavljalni seminar za inštruktorje GRS. S takšnimi seminarji skuša komisija za GRS pri PZS obnoviti znanje inštruktorjev, predvsem pa poenotiti tehniko reševanja in zavzeti enotno stališče do novitet na področju reševanja s tipiziranimi in improviziranimi reševalnimi sredstvi. Na seminarju so še zlasti temeljito preizkusili reševalni sedež Graminger, ki ga izdelujejo pri nas. Med drugim so se zavzeli za enotnejša merila na sprejemnih izpitih.
Med udeleženci pa so bili tudi kandidati za inštruktorje GRS iz Črne gore in predstavniki gorske reševalne službe iz Avstrije.

M. Š.

Vaje jeseniške GRS
Postaja GRS na Jesenicah prireja vaje vsako leto, poleti in pozimi. Letos bo poletna vaja konec meseca na Vršiču v ostenju Male Mojstrovke, zimska pa na Črnem vrhu.
Ker financiranje GRS še ni sistemsko urejeno, ima tudi jeseniška postaja z zbiranjem sredstev precej problemov; odvisna je od številnih sponzorjev. Eden glavnih med njimi je Železarna Jesenice, katere odbor za kadre in družbeni standard pri DS je tudi letos odobril postaji namenska sredstva za obe vaji in tudi za usposabljanje vodnikov - gorskih reševalcev, ki skrbijo za pohode Železarjev. Železarni Jesenice gre tudi zahvala za odobritev izrednih dopustov v primeru reševalnih akcij. Člani že tako sami krijejo pol ali celo do tričetrt stroškov osebne opreme.
Železarni Jesenice in sploh vsem sponzorjem, se upravni odbor GRS postaje Jesenice iskreno zahvaljuje za vso pomoč.

Najtežja tehnična smer
Rob Slater in John Barbela sta v 12 dneh preplezala novo smer v El Capu: Wyoming Sheepranch, VI, 5.9, A5. Smer vodi med New Jersey Turnpike in Sea of Dreams. Zavrtala sta luknje za 38 svedrovcev, smeri je 25 raztežajev, končuje pa se na Cyclops Eye, v smeri Nort America Wall, po kateri je potem potrebno plezati še 180 m. Ključno mesto sta ocenila s A5+. V vsem raztežaju ni ničesar, kar bi lahko zadržalo padec, napredovati pa je mogoče le s krempeljci, ki sta jih zatikala za majhne luskice. Ta raztežaj je bil težji od katerekoli druge »tehnike« v El Capu, mest z ceno okoli A5 pa je več.

ID

Najstarejši urednik
Dunajčan Sepp Walcher je urednik planinske revije z najdaljšim delovnim stažem. Bil je glavni urednik glasila avstrijskih planincev od januarja 1954 do lanskega decembra, torej polnih 31 let. Tudi prvi dve letošnji številki sta še izšli pod njegovim imenom. Pa še dva podatka: Walcher, ki je bil v mladih letih med vodilnimi avstrijskimi alpinisti, je letos 13. februarja dopolnil 91 let. Glasilo, ki ga je urejal pa izhaja od leta 1879 in je bilo prvo moderno alpinistično pisanje, zelo upoštevano v svetu tudi še po zadnji vojni.

Plezalniki niso poceni
Za tiste, ki so radi na tekočem o novitetah, nekaj ameriških cen (v USA dolarjih) najnovejših plezalnikov. Merrel Smear - 99.95, La Sportiva Mariacher - 98.95, Resin Rose in Asolo On Sight - 95.00, E. B. Maestria - 89.95, The Fire Cat - 89.50, Fire - 83.50, Montelliana A. D. -79.95, Edge in Latok Hummingbird XP - 79.95 itd.

Srečanje v Avstraliji
Victorian Climbing Club iz Melbourna v Avstraliji vabi plezalce vsega sveta na mednarodno srečanje, ki bo od 26. oktobra do 4. novembra letos pri Mt. Arapilesu. Za podrobnosti velja pisati na naslov: The Secretary, Victorian Climbing Club, P. O. Box 1725 P, Melbourne 3001, Australia. Kdor bi bil zainteresiran za prikaz diapozitivov na tem srečanju, naj se javni Louisi Shepard (isti naslov).

ID

Na vseh kontinentih
Devet dni so potrebovali Patrick Morrow, Martyn Wiliams, Roger Mitchel, Pat Caffrey, Steve Drogen, Alojo Contraras in pilot Giles Kershaw, da so se povzpeli na Mt. Winson, najvišji vrh Antarktike. Toda to še ni bilo vse: prva dva sta z vrha tudi smučala. Morrow je s tem postal drugi človek (za Dickom Basso), ki se je povzpel na najvišje vrhove vseh kontinentov.
Gerry Roach in Glenn Porzak sta ponovila Ameriško smer (iz leta 1966) v isti gori. Zaradi neprekinjenega sne-ženja in hudega vetra sta se odločila za alpski način plezanja. 1800 m zelo strme stene sta preplezala v 9 urah, pri temperaturi do -40° C. Roach je tretji, ki je bil na najvišjih vrhovih vseh sedmih celin.

Zakaj množično zahajanje v gore samo dva meseca?
Junijska številka Planinskega vestnika se v uvodnem razmišljanju, komentarju in še dveh zapisih spet loteva varstva okolja

LJUBLJANA — Če že bralcu uvodno razmišljanje ob svetovnem dnevu varstva okolja in komentar o posledicah nedavne jedrske katastrofe ne prideta do živega (oba sestavka sta sicer napisana spretno in strokovno), pa se ob pogledu na naslovnico junijskega Vestnika vendarle zamislimo. Posnetek mlade, a že porjavele jelke, tako obolele zaradi onesnaženega zraka, je verodostojna napoved, kako bo ob takšnem, nespametnem početju videti narava, okolje in naša prihodnost.
Ekološki temi sledi prispevek Zdenka Kodriča, ki skuša ugotoviti, zakaj Slovenci množično zahajamo v hribe le avgusta in septembra. Potem se sprašuje, kje so vzroki, da maja in junija v gorah najdemo le alpiniste, med planinci pa v glavnem tujce. Kot odgovor avtor med drugim navaja, da bi društva morala pripraviti še več planinskih srečanj in množičnih pohodov. To je po moje slaba rešitev. V koledarju letošnjih planinskih akcij je, denimo, za maj zapisanih devetnajst takšnih prireditev, kar je povsem dovolj. Vendar je že tu vprašanje, ali so vsa družabna srečanja, spominski pohodi, proslave, vse te prireditve res zvedene v pravem planinskem duhu. Včasih je do prireditvenega prostora moč priti tudi z avtomobilom ali žičnico. Tako je marsikomu prihranjeno mnogo truda, zato se dogaja, da takšen motoriziran »planinec« poln energije, počenja tudi stvari, ki ne sodijo nikamor, najmanj pa med gorsko naravo.
Posebna nagrada Fistravčevemu Cerro Torreju je naslov poročila iz Trenta, kjer je bil konec aprila 34. mednarodni festival alpinističnega in speleološkega filma. Avtor zapisa Tomaž Banovec, ki je na festivalu sode-loval kot član mednarodne žirije, na svojstven, preprost in domiseln način predstavi nekatere najbolj značilne filme. Zanimivo je primerjati njegova mnenja z oceno festivala, ki jo je podal Tone Frelih (Delo, 7. 5. 1986).
Dva potopisa, Olimp, 2917 metrov Andreja Vovška in Lorencijev Za pet dni neznane lepote, bralcu poleg estetskega užitka, ponudita tudi vrsto dragocenih podatkov in opisov. Morda se bo kakšen izvod Vestnika zaradi teh dveh zapisov znašel celo v nahrbtniku koga, ki ga bo pot zanesla na romanje v Grčijo in si bo potem vzel čas še za obisk skrivnostnih predelov Zelengore, Treskavice in Bjelašnice.
Posebej velja omeniti članek Trubarjevo potovanje iz Ljubljane v Urach, kjer dr. Jože Rajhman, profesor na Teološki fakulteti, opisuje trikratno romanje slovenskega reformatorja iz naših krajev prek tirolskih in bavarskih hribov na Nemško. Čeprav je v uvodu rečeno, da »Trubarjevo potovanje nima kaj dosti skupnega s planinstvom«, menim, da je uvrstitev tega članka na strani Planinskega vestnika odlična poteza. Tako poleg ponovne potrditve, da je izredno aktualen, Vestnik tudi dokazuje, da ni namenjen zgolj strogo planinskim te-mam. Povsem na dlani je, da je kot najstarejša slovenska revija tesno povezana s slovensko kulturo, torej tudi s Primožem Trubarjem.
V stalni rubriki Obraz v gorah sta tudi tokrat dobila prostor oskrbnika. Predlagam, da bi tu predstavili še kak drug obraz. Morda pastirja, sirarja, nosača, vremenarja ali gospodarja (gospodinjo) na visokogorski kmetiji ...

MATEJ ŠURC

Planinski dopust ob morju
Tone Andrejčič še naprej neumorno spoznava domače in tuje transverzale. Pred dnevi se je vrnil iz Dalmacije z zanimivo turistično novico: Planinski dom Putalj je 480 m nad Kaštel Sučurcem, ima lepe dvo in osemposteljne sobe za večje skupine, skupno ležišče, dobro oskrbo ... poleti pa le redke obiskovalce, čeprav je na Kozjaku malo dežja, vroče pa tudi ni preveč. Za tiste, ki ne žele biti ves čas ob morju in če so ob tem še ljubitelji gorske narave, kot nalašč.
Iz Kaštel Sučurca (11 km iz Splita, avtobusne zveze na pol ure, lepe peščene plaže) je sicer uro hoda, toda kdor ima avto, se Putalju lahko približa na vsega 15 minut hoje. Prenočišče stane od 50 do 250 din (za nečlane dvakrat toliko), najcenejši penzion pa le 1.500 din.
Prijave je mogoče poslati na PD Kozjak, 58212 Kaštel Sučurac, pp 241 ali pa direktno oskrbniku - Djordju Jožoviču v dom.

Loški muzej
Zbirke Loškega muzeja v Škofji Loki so odprte vsak dan, razen ponedeljka od 9. do 18. ure, tako da je tudi za obiskovalce Lubnika dovolj časa, da si jih ogledajo bodisi pred vzponom ali po povratku v Škofjo Loko.

Na Osojščico
PD Viharnik organizira 28. t. m. avtobusni izlet na Koroško, ki ga bo vodil Rudi Likar. Participacija za zlet je 1.200 din in 50 šilingov za plačilo žičnice. Do zasedbe avtobusa sprejema prijave tovarišica Dragica, tel. 224-052 ali 224-151.

Omejitve za plezalce
Pravijo, da je Amerika dežela neomejenih možnosti. Pa ni vedno tako. Cooper's Rock v Zahodni Virginiji, 40 juter sveta z velikimi bolderji in peščenimi zidovi (do 27 m visokimi in kakih 240 milijonov let starih!), obdan z največjim gozdom v državi je od aprila 1984 zaprt za plezalce. Tisti, ki so odločali o tem, trdijo, da je prihajalo do vse več nesreč, da so jim zmanjšali dotacije, da je potrebno zaščititi posebno vrsto polža itd.
Trajna zapora preti tudi Campbell Cliffu (Tucson, Arizona), enemu najbolj popularnih boldering področij, kjer plezajo že od leta 1950. Zemljišče je privatno, lastnik ga namerava prodati, pa se boji, da bi množica plezalcev zmanjšala ceno.
Uprava Hueco Tanks State Historical Parka namerava prepovedati uporabo vsakršnih klinov iz kulturnih, bioloških, etičnih in drugih razlogov.
V narodnem parku Mount Rushmore je za tiste, ki plezajo po spomeniku (glave štirih predsednikov) predvidena kazen 500 dolarjev.
Goram Eldorada pa preti nevarnost, da jih bodo razstrelili. Conda Mining Company je sicer izgubila prvo rundo, letos januarja niso dobili dovoljenja, toda najbrž ne bodo odnehali. Če bodo nadaljevali z eksploatacijo, bo rana vidna iz vseh strani, celo iz Denverja, to pa bi seveda bistveno vplivalo na Eldorado Springs in bližnji narodni park. V središču posegov pa bi bila tudi najlepša stena tega predela - Mickey Maus Wall.

ID

Mednarodni vodnik: Meteora
Druga predelana in dopolnjena izdaja za grški plezalni raj - Vodnik tudi v slovenščini - Vodnik ni samo plezalski

Dieter Hasse je skupaj z (založnikom) H. L. Stuttem izdal dolgo pričakovano drugo - močno predelano in dopolnjeno - izdajo vodnika za grški plezalski raj Meteoro. Vodnik ni le plezalski, ampak tudi planinsko-turistični. Na ovitku je napis v šestih jezikih: grškem, angleškem, italijanskem, nemškem in slovenskem.
V legendi simbolov je slovenščina sicer bolj revna, je pa zato razlaga simbolov skoraj že majhen slovar plezalskih izrazov. Deset strani je vsega, od oznake, s katere strani sije sonce na smer (za Meteoro zna biti to pomembno), pa do simbola za krušljivost kamnine, napornost plezanja (ocene so nekaj drugega) in različne tehnike premagovanja težav... Le malo je simbolov v pravem pomenu, takih, kot smo jih vajeni iz naših shem, bolj opisni so, saj dokaj uspešno nadomeščajo tudi tekst. Smeri namreč niso opisane. Ob imenu stolpa (v nemščini in grščini) je namreč le ime smeri, »naslovna ocena« in kdo ter kdaj jo je prvi plezal. Nekaj je splošnih simbolov, ki jih potem dopolnjujejo še simboli na risbi, ob liniji, ki kaže potek smeri. Malo nenavadno na prvi pogled, a zna biti čisto uporabno.
Vodnik je klasičnega žepnega formata, velikosti 12 cm x 16,5 cm, dokaj debel (256 strani močnega, zelo kvali-tetnega papirja), natisnjen pa z velikimi, jasno berljivimi črkami. Zelo veliko je barvnih fotografij, ob številnih shemah in skicah pa je za popestritev tudi nekaj šaljivih risbic. Poglavja o geologiji, rastlinah in živalstvu, samostanih, plezalski zgodovini, priporočljivih turah (tudi turističnih) in podobnem so tudi v angleškem jeziku, osovni napotki za plezalce (kot je bilo že omenjeno) pa so v šestih jezikih in simbolih. Vključitev slovenščine v vodnik gre iskati le v osebnem znanstvu. S Hassejem, ki je znan tudi kot soavtor Direttissime (1958) v Veliki Cini, je namreč večkrat, tudi v Meteori, plezal Peter Ščetinin. Res pa je tudi, da v Grčijo zahaja veliko naših alpinistov. Zato najbrž ne bo odveč informacija, da je izvod vodnika že prejela tudi Centralna planinska knjižnica pri PZS.

FRANCI SAVENC

Tekmovanje po izboru
Tekmovanja (športnih) plezalcev niso nobena redkost več. Niso enotna, razlikujejo se po državah, objektih po katerih plezajo, koledarskem obdobju... V parku Mt. Rubidoux, ki je pravzaprav grič, visok le okoli 150 m, posut pa je z granitnimi balvani (bolderji) višine od 3 do 18 m, pripravljajo kalifornijski plezalci tekmovanja že nekaj let. 265 tekmovalcev je imelo na razpolago 123 problemov, ocenjenih s točkami: dvema za najlažje, ocene okoli 5.0 do 20, kolikor so bile ocenjene tiste s 5.12-. Vsak je lahko po svoji presoji izbral 11 problemov, za uvrstitev pa so upoštevali 10 najboljših dosežkov. Večina udeležencev problemov poprej ni poznala, za po-skuse pa so imeli na razpolago le tri minute in tekmovali so v treh kategorijah: ženske, moški do 21. leta in starejši. Bilo je odlično, prijateljsko razpoloženje in izredna izenačenost Razlike med 1. in 50. mestom je bilo za vsega 10 točk. Sodelovali pa tekmovalci iz 27 držav.

Oznake: ALP, AN, PLE, PrV, PV, USP
eXTReMe Tracker