Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 16.06.1986

  16.06.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

ponedeljek, 16. junij 1986, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1379

Delo, Šport: ... Cilja odprave v Karakorum Broad Peak in Gašerbrum II

Jutri bo v Karakorum odšla meddruštvena slovenska odprava - Prvič v načrtu dva osemtisočaka - Tudi ogled K2, drugega vrha na svetu
KRANJ- Jutri bo odšla na pot slovenska meddruštvena odprava, ki ima na področju Baltora dovoljenji za dva vrhova nad 8000 m. To sta Broad Peak (8047 m) in Gašerbrum II (8035 m), dvanajsti in štirinajsti najvišji vrh na svetu. Odprava šteje 14 članov.

GORI ODPRAVE - Broad Peak in Gašerbrum. Fotografijo Andreja Štremflja je izdala odprava

Gašerbrum II slovi med alpinisti kot »najlažji« osemtisočak, a to še ne pomeni, da je enostaven. V območju njegove južne strani sta speljani dve smeri po dveh grebenih, med katerima pa je pas serakov. Malo pod vrhom vršne piramide privedeta obe smeri do najvišje točke. Tudi leva stran piramide je že splezana, tako da kaj bistveno novega in pomembnega na Gašerbrumu ni mogoče storiti. Ostane pa seveda, vzpon na alpski način in pa morebitni solo vzpon. Vendar na Gašebrum II v zadnjih letih poskusa tudi do 10 odprav naenkrat in tako je gora več ali manj zasedena, vzpon posameznika po smeri, kjer je dosti drugih alpinistov, pa seveda ni solo vzpon.
Broad Peak so prvi osvojili Avstrijci leta 1957 in tudi tukaj v glavnem vsi plezajo po njihovi smeri, a z manjšimi variantami. Splezan je tudi celoten SZ greben do glavnega vrha. Greben, ki vodi izpod Gašerbruma IV, pa je še nepreplezan. Dostop do grebena je dokaj nevaren zaradi serakov, po informaciji Poljakov pa je malo pod vrhom tudi izredno težka in strma skalnata stopnja, ki se ji menda ne da ogniti.
Letošnja odprava (na to področje je bila prva in zadnja doslej tržiška iz leta 1977 na Gašerbrum I) je v dolgoročnem načrtu, ki ga je predložila komisija za odprave v tuja gorstva. Eden izmed ciljev jugoslovanskega alpinizma je namreč, da bi splezali na vse vrhove nad osem tisoč metri.
Vendar pa ta dva vrhova nista edina naloga odprave. Hkrati naj bi si še ogledali možnosti za prvenstven vzpon v eni izmed sten drugega najvišjega vrha na svetu K2, ki se prav tako dviga na tem področju. Vzpon nanj (8611 m) je v načrtu za leto 1988, vendar je edino za ta vrh v Pakistanu treba za dovoljenje zaprositi dve leti prej.
Uradni vodja odprave je Viki Grošelj (AO Matica), vendar je že zdaj jasno, da bodo posamezne skupine delovale bolj ali manj ločeno. Tudi zato, ker sta dva cilja. Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije je financirala 6 alpinistov, ti so: Tomaž Jamnik (AO Kranj), ki je vodja tega dela, Tomo Česen (AO Kranj), Silvo Karo (AO Domžale), Pavle Kozjek in Viki Grošelj (oba AO Matica) ter zdravnik vse odprave dr. Žare Guzej.
Člani odprave so še Bogdan Biščak in Rado Fabjan (oba AO Postojna), Matevž Lenarčič (AO Trbovlje), Ničo Kregar (AO Matica), Mojmir Štangelj (AO Matica); Dušan Jelinčič (PD Trst) ter Andrej in Marija Štremfelj (oba AO Kranj). Štremfljeva bi ob morebitnem uspehu postala prva naša alpinistka z osemtisočakom. To priložnost sta pred njo imeli že dve ženski, vendar nista uspeli. Odpravo so financirali Planinska zveza Slovenije - komisija za odprave v tuja gorstva. Planinska društva udeležencev, številne organizacije združenega dela, TKS, ZTKO in udeleženci sami.

TOMO ČESEN

165 delovnih dni nad 5200 m
SOFIJA - Konec maja se je vrnila domov še zadnja skupina članov I. bolgarske zimske odprave v Himalajo. Organiziralo jo je društvo Čavdar iz Kremikovcev, vodil Bojan Atanasov, njihov cilj pa je bila Anapurna (8091 m), na katero naj bi se povzpeli po zelo zahtevni Poljski smeri, ki vodi prek južne stene.
Ob prihodu so zaradi težav s transportom izgubili dva tedna lepega vremena. In ko se je konec decembra začelo slabo vreme, so bili prenizko, da bi lahko tvegali naskok na vrh. Imeli so premalo časa, saj traja sezona v Nepalu le od 1. decembra do 15. februarja. Toda niso obupali, zaprosili so za »podaljšek«. Iz Katmanduja so jim res kmalu sporočili, da lahko nadaljujejo do 1. marca (čeprav za večino držav velja, da traja zimska sezona od 21. decembra do 20. marca). Ker pa tudi to ni bilo dovolj, so vnovič zaprosili za podaljšanje. Namenili so se namreč, da poskusijo vzpon končati vsaj v spomladanski sezoni. K sreči ni bilo na njihovi strani nobene odpra-ve, zato so dovoljenje res tudi dobili. Vendar jim je vreme spet zagodlo: skorajda ni bilo spomladanskega (predmonsunskega) obdobja lepega vremena. Tako je bil ves trud zaman. Dosegli so »le« 7300 m v zimski in 7500 m v spomladanski sezoni. Se pa je vseh 16 vrnilo zdravih, čeprav so na višinah nad 5200 m prebili skupno kar 165 dni.

I.D.

Slabo vreme preprečilo vzpon na vrh
Na Daulagiriju sta Belak in Kregar obrnila približno na istem mestu kot lani — Žensko odpravo na Južno Anapurno je nenehno spremljalo slabo vreme — Le štiri dni ni snežilo
KRANJ - Prejšnji ponedeljek sta se iz Nepala vrnili dve naši alpinistični odpravi, ki pa žal nista dosegli načrtovanih ciljev. Poglavitni vzrok za to je treba iskati v slabem vremenu, s katerim naši alpinisti in alpinistke res niso imeli sreče.
Stane Belak in Marjan Kregar sta v alpskem stilu poskušala osvojiti 8167 m visok Daulagiri. Po aklimatizaciji sta na vse načine poskušala priti na vrh, vendar so bile razmere vedno proti njima. Precej vetra, zlasti pa še
snega. Obrnila sta na 7650 m, nekoliko višje kot lani, potem ko so splezali vzhodno steno. Videla sta tudi šotorček, ki so ga tam pustili. Zamrznjen in strgan je bil prilepljen v leden previs. Jugoslovani žal z Daulagirijem nimamo sreče. Kljub dvema prvenstvenima smerema v njegovih stenah na vrhu nismo bili. Že zato bi bilo prav, da bi nekoč stali tudi tam.
Naša prva ženska odprava v Himalajo si je zastavila za cilj Južno Anapurno (7219 m). Odpravo je sestavljalo 9 alpinistk, ki jih je vodila Marija Frantar, članice pa so bile Vlasta Kunaver, Mira Uršič, Danica Mlinar, Maja Dolenc, Sanja Vranac, Irena Komprej, Nives Boršič in Ana Mažar. Čakal jih je več kot 5 km dolg zahodni greben, ki ima dovolj zahtevne težave. Od daleč je sicer videti položen in lahek, v resnici pa je sestavljen iz cele serije ostrih grebenov, škrbin in strmih stopenj. Prva skupina je bazni tabor na višini 4050 m dosegla 16. aprila, čez dva dni pa so 700 m višje postavile pomožni bazni tabor, od koder je izrazita grapa peljala na JZ greben. Sprva so poskušale priti na greben v vpadnici vršne piramide, vendar je bilo prenevarno (ledeni slap, seraki). Zato so morale na začetek grebena. 23. aprila je 5700 visoko stal tabor I, od tam pa je bilo treba splezati na prvi skalni vrh (300 m višine, ocena IV). Vrh je nato prešel v plato poln razpok in temu so se ognile po levi strani. Naprej proti taboru 2, ki so ga postavile 9. maja, je bilo plezanje podobno, ozki grebeni, prečnice, opasti. Nad dvojko je bila strma stopnja, kjer so lansko leto odnehali tržaški alpinisti, nad njim pa ozek greben, kjer je bilo treba plezati gor in dol. Primernega mesta za tabor 3 ni bilo moč najti, dekleta so uspela postaviti le majhen šotorček. 22. maja so se odločile, da obrnejo. Zadnja dosežena višina je bila 6100 m, kamor so prišle Frantarjeva, Kunaverjeva in Mlinarjeva. Vreme je bilo obupno. Le štiri dni ni snežilo. Do 9. ure dopoldne se je najkasneje pooblačilo, kar jim je onemogočilo tudi orientacijo. Oblakom se je pridružil še sneg, ki je fiksne vrvi sproti zasipal in zato je bilo precej dela tudi z odkopavanjem. Vrvi so napele več kot 3500 m, po njihovi oceni pa bi jih bilo za vrh potrebno napeti še okoli 1500 m (da bi bil povratek kolikor toliko varen). Tudi nevihte jim niso prizanašale, kar je sicer dokaj nenavadno.
Ker niso imele Šerp, so morale seveda vso opremo na hrib znositi same, temu pa je sledila izčrpanost. Če bi imele vsaj nekaj Šerp, bi bilo precej moči prihranjenih za druge napore. Južna Anapurna je sicer znana po slabem vremenu, saj je prva na udaru. In tudi njen JZ greben je tehnično zelo zahteven. Čeprav vrh ni posebno visok. Dekleta so bila brez himalajskih izkušenj, čeprav so nekatera imela za seboj že višjo višino v Pamirju. Po mnenju vseh je poglavitni vzrok za neuspeh v izredno slabem vremenu, ki je pogosto zavrlo prav vsake napredovanje. Morda bi bila izbira drugega termina boljša, vse uspešne odprave na ta vrh so doslej delovale v jesenskem času. Od leta 1964, ko so goro prvič osvojili Japonci po severni steni, je poskušalo še 19 odprav, od teh pa jih je na vrhu stalo le 6. Da gora ni preprosta, priča tudi to, da je doslej terjala že 6 žrtev. Kljub neuspehu pa odprava ni bila zaman, naše alpinistke so dobile marsikatero izkušnjo, ki bo v prihodnje dragocena.

TOMO ČESEN


ALPINISTIČNE NOVICE

Srečanje alpinistk
Letos bo tradicionalno srečanje alpinistk vseh generacij od 28. junija do 5. julija v Dauphineji, kjer je veliko možnosti plezanja lednih tur in tudi krajše skalnate smeri. Ivan Božič je dobila vabilo RHM. Če katero izmed alpinistk to srečanje zanima, lahko vse potrebne informacije dobi pri njej.

Iz poročil AO
Srečo Rehberger (AO Kranj) je z Nušo Romih (AO Tržič) v Ospu prosto splezal Steber jutranje zvezde, Ocena VII. Smer je opremljena. Zlatko Gantar in Jože Krapež (oba AO Idrija) sta prvi dan prosto splezala Muho, naslednji dan pa še Prečenje. Marko Lukič (AO TAM) je v navezi z Armandom Polegkom (AO Kozjak) prosto ponovil Netopirja (VII+), naslednji dan pa še Hard Rain (z njim je bil Sašo Puhmajer). To smer sta ponovila tudi Milan Meglič in Janez Primožič (oba AO Tržič). Tudi iz AO Vrhnika je nekaj poročil iz te stene. Gobo sta plezala Marko Lončar in Janez Rožmanc), oba sta ponovila tudi Tržaško. Stojan Rus in Mojca Oblak pa sta plezala Letečo Meri in Steber spominov.
Milan Merlak in Bojan Počkar sta v Vežici plezala Zajedo usmiljenja, Počkar je splezal smer prosto (VII, VI+). Arno Koštomaj in Danilo Flis (AO Novo mesto) pa sta v Ospu plezala Staro smer.

Metka za alpiniste
Preteklo sredo sta Tone Škarja in Stane Klemenc obiskala tovarno Metka v Celju in njen obrat za izdelavo puhastih izdelkov v Kozjem. V istem obratu izdelujejo tudi modno konfekcijo za prosti čas. V petih letih sodelovanja s PZS so v tovarni razširili proizvodnjo puhastih izdelkov že na 30.000 kosov letno, kar je izreden uspeh. Najvišji predstavniki tovarne so jim predstavili izpopolnjene modele puhovk za široko potrošnjo. Za ekstremne namene naslednjih zahtevnih odprav bodo v tovarni izdelali dovršen model puhastega kompleta iz najboljših uvoženih materialov. Tovarna Metka bo ena od prvih, ki bo pristopila k novoustanovljenemu alpinističnemu poolu, ki nosi ime Sklad Aleša Kunaverja in je namenjen za finansiranje prioritetnih odprav.
Na koncu sta delavcem tovarne z diapozitivi predstavila alpinistično odpravo na Cerro Torre.

S. K.

Tomo Česen v Karakorum
Tomo Česen, ki v našem listu skrbi za Alpinistične novice, odhaja v Karakorum. Da bodo novice nemoteno izhajale naprej, pošiljajte podatke še naprej na isti naslov, vendar najkasneje do srede.

OD TOD IN TAM

Za planince - filateliste
KATMANDU - Na znamki za 10 rupij, ki je posvečena narodnemu parku Sagarmata, je upodobljen vršni del (nad grebenom Nupce - Lotse) Everesta, ob robu pa so trije najbolj zanimivi primerki nepalske himalajske fa-une: kraljevi fazan, mali jelen in tar. Na znamki za 5 rupij iz serije Obiščite Nepal pa je upodobljen Api (7132 m).

Planinska šola
KVIZ PZS organizira PŠ za odrasle in mladino ne glede na starost ali pripadnost PD v času od 20, do 26. julija v Koči na planini pri Jezeru. Udeleženci si bodo pod strokovnim vodstvom po veljavnem predmetniku pridobili potrebno znanje za varno in samostojno hojo v gore na izletih na bližnje vrhove in strokovnih predavanjih. Ker je planinska šola v času letnih dopustov, so organizatorji tudi letos poskrbeli za otroke. Organizirali bodo planinski vrtec, otroci nad 12 let pa se bodo vključili v redno PŠ. Prijave že sprejemajo, zadnji rok pa je 20. junij na naslov PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.

Majice za MV in mentorje
MK PZS obvešča vse, ki so že naročili majice (kot je bilo dogovorjeno na Nanosu) da jih bodo izdajali med 23. junijem in 10. julijem med 8. in 13. uro, oziroma po predhodnem telefonskem dogovoru (312-553), kjer jih je moč tudi še naročiti.

Markacisti in njihovo delo
Naloge odsekov za planinska pota v PD niso več omejene le na markiranje in nameščanje smerokazov. Zaradi vse večjega poznavanja posledic človekovih posegov v naravo morajo vzdrževalci planinskih potov preprečevati nadaljnje uničevanje, odvajati hudourniške vode, postavljati stopnice, mostiče, varovati gozd in pašne površine ter obvladovati nove tehnike pri nadelavi težjih poti s klini in žičnimi vrvmi, skrbeti pa tudi za pravilno in varno označevanje zimskih potov in prehodov ter turnosmučarskih tras. Komisija za planinska pota je začela organizirati tečaje za markaciste, ki so namenjeni članom tistih PD, ki lastnih kadrov za vzgojo nimajo dovolj. V štirih že izpeljanih tečajih se je za zahtevno in odgovorno delo markacista usposobilo že 60 planincev, doslej pa so podelili že 138 znakov »markacist« kar dokazuje, da se ta prepotrebna planinska dejavnost počasi spet dostojno uveljavlja.

Program planinskih izletov
Komisija za mednarodno sodelovanje bo tudi v jeseni nadaljevala z organiziranjem izletov v bližnje zamejstvo, podrobnejše razpise treh izletov na vrhove Poti prijateljstva in enega v manj znane gore avstrijske Koroške pa bodo sproti objavljali. 6. septembra bo izlet na 2.734 m visoki Polinik, 20. in 21. septembra načrtujejo dvodnevni izlet v Karnijo na 2.683 m visoko Monte Peralbo in Creto Forato (2.452 m). 4. oktobra bo izlet na 1.577 m visoko Ojstro in 1.649 m visoko Topico, sicer nižji zato pa nič manj razgledni gori med Obirjem in Peco, zadnji izlet, 18. oktobra pa bo popeljal izletnike na 2.087 m visoko Poldašnjo špico.

Vodenje po planinskih poteh okrog Bleda
Alpetour želi to sezono organizirati vodniško službo v poslovalnici na Bledu. K sodelovanju vabi za tri mesece študenta, ki obvlada angleško, nemško, ter je mladinski, planinski ali gorski vodnik. Informacije dobite po te-lefonu (061) 219-585.

S. K.

Planinske poti vodile na Veliko planino
VELIKA PLANINA, 15. junija - Kljub temu, da vreme ni obetalo kaj prida, so se na 16. taboru planinskih društev ljubljanskega območja zbrali pri Domžalskem domu na Veliki planini številni planinci. Planinsko društvo Domžale, ki je imelo v rokah izvedbo tabora, je pripravilo privlačen kulturni spored, slavnostni govornik na priredim pa je bil predsednik skupščine občine Domžale Peter Primožič. Mnogi udeleženci 16. planinskega tabora so se povzpeli na Veliko planino po prijetnih poteh, seveda pa je bila zasedena tudi žičnica. (Foto: Joco Žnidaršič)


Amaterski pregled alpinističnega filma
Že tretje leto zapored bo v Cankarjevem domu PZS organizirala amaterski pregled alpinističnega filma, ki je prav letos s sodelovanjem na festivalu v Trentu dokazal, da želi loviti korak z alpinističnimi uspehi. Pregled bo 27. novembra v Mali dvorani CD, zadnji rok za oddajo filmov pa je 15. september. Ker bi radi letošnji pregled dopolnili z istočasno razstavo planinske fotografije, ki ji je nekoliko upadel polet povojnih let, vabi PZS tudi planinske fotografe, da svoje uspele posnetke izdelajo v formatu 40x30 cm in jih, ustrezno naslovljene in podpisane do 15. septembra pošljejo na PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana, Komisija za Kulturno dejavnost. Obenem bodo v CD tudi »Tu-mova srečanja«, posvet na vnaprej določeno temo, na katero so vabljeni vsi, ki jih tema kakorkoli zanima. Lahko bodo aktivno sodelovali ali pa samo prisluhnili mnenjem, ki jih bo razprava obravnavala. Letošnja aktualna tema za posvet je varstvo okolja v gorah, posebej v TNP. Tudi za sodelovanje na Tumovih srečanjih je treba svoj debatni prispevek poslati organizatorju čim prej, kajti gradivo za Tumovo srečanje bo izšlo tiskano in mora biti pripravljeno pravočasno.

(17.6.86 )

 

Oznake: AN, HIM, VTG
eXTReMe Tracker