Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 09.06.1986

  09.06.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

ponedeljek, 9. junij 1986, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1278

Delo, Šport: ... Pajek pod previsom v CD

Danes ob 20. uri bo v srednji dvorani Cankarjevega doma prikaz prostega plezanja iz Ospa, ki ga je za 25. maj tako uspešno direktno prenašala tudi RTV Ljubljana. Vstopnice po 200 din so na voljo pri blagajni CD.

V Paklenici
Nekaj dni so v Paklenici preživeli alpinisti AO Škofja Loka. Med pomembnejšimi vzponi naj omenimo, da sta Marko Čufar in Maja Krajnik prosto ponovila Švicarsko varianto, Čufar pa je prosto splezal še Santano, ki ima oceno VIII.
Tudi zagrebški plezalci so opravili nekaj omembe vrednih vzponov. Plezali so v glavnem kratke in težje smeri. Ponovni so Joint, Hobit, OO, Hare Krišna in Hare Rama (vse so okoli VII stopnje). Ponovili so tudi Santano (VIII-). To je sedaj najtežje, kar so splezali njihovi alpinisti. Vzpon sta opravili Meič in Ilakovac.

V Ospu in na Kleku
Zadnje dni maja je veliko alpinistov AO Velebit obiskalo Osp. Veliko so plezali s tečajniki, opravili pa so tudi nekaj dobrih vzponov. Netopirja (VII+/VI+) sta prosto ponovila Meič in Ilakovac. Čujič je prosto ponovil Muho (VII), z njim sta plezala še Ilakovac in Vlatkovič. Plezali so tudi zdaj precej popularno Hard Rain. Čujič je plezal prosto, Vlatkovič pa nekajkrat A0. Prosta sta jo plezala tudi Zlatko Gantar in Jože Krapež iz AO Idrije.
Zagrebčani so precej plezali tudi na Kleku. Čujič in Meič sta s Skorinom opravila prvo ponovitev (tudi proste) smeri, ki sta jo prva plezala Knez in Pečovnik, ocenila sta jo s VII. V Brankovi smeri je šlo prosto vse razen strehe. 24. maja je pa sploh bila gneča. Meič, Vlatkovič, Cvitkovič in Ilakovač so prosto ponavljali Žoharjev steber (VI+), Meič je soliral sme HPD-90, Čujič je s Slavico Stojakovič prosto ponovil smer za Kleške čarovnice (VI+ do VII-), isto je ponovi tudi Meič v navezi s Snježano Kiš.
Naslednjega dne sta Čujič in Cvitkovič v JZ steni Podkleka splezala novo smer Lačni Jure (50 m, VI+) Čujič pa je sam prosto ponovil Damuzovo Plafonierko (VI+, prva solo prosta ponovitev takšnih težav na Kleku).

Šola v Manangu
Komisija za odprave v tuja gorstva poziva vse zainteresirane, naj se v roku 10 dni prijavijo za vodstvo alpinistične šole za Šerpe v Manangu. Razpis velja za vodjo šole, za katerega je pogoj, da je v njej že sodeloval, in za 3 inštruktorje, ki morajo biti gorski vodniki ali pa vsaj alpinistični inštruktorji. Za vse pa je pogoj znanje angleščine. Šola v Manangu se začne 15. avgusta in traja približno 50 dni. Prijave je treba poslati na KOTG.

T. Č.

Drugič v času monsuna
KATMANDU - Čeprav se je zgodilo že lani 28. avgusta, je za večino še neznano. Španski alpinisti so opravili drugi vzpon (za Messnerjem) na Everest v monsunskem obdobju. Prišli so s Kitajske, s čemer so se vplivu monsuna še dodatno izognili in 26. junija postavili bazni tabor. Na Severnem sedlu (7000 m) so 31. julija postavili T4, na vrh pa so iz tabora 6 zaman poskušali kar štirikrat. Bilo jih je 19, pomagalo jim je pet Šerp, na vrhu pa so bili poleg vodje še dva člana in trije spremljevalci.

Cordillera Blanca
Poljski klub Wysokogorski iz Varšave je bil aktiven v Cordilleri Blanci lansko leto. Najboljši vzpon sta opravila Ryszard Kolakowski in Tomasz Kopys, splezala sta JZ steno Raurapalce v osmih urah. Smer vodi direktno na vrh, značilnost je velika nevarnost padajočega ledu in kamenja. Ista naveza je splezala tudi Direktno smer v južni steni Palcarje (6274 m) in zahodno steno Pucaraure (6147 m). Od 11. do 15. julija sta prečila oba vrhova Huascarana.

Zimska ponovitev naše smeri v Aconcagui
Prva zimska ponovitev Jugoslovanske smeri v južni steni najvišjega vrha obeh Amerik, Aconcague, je uspela japonskim alpinistom. To je bila druga ponovitev smeri, ki so jo kot prvi splezali naši alpinisti in velja za najtežjo smer na ta vrh.

Fitz Roy
Poljski alpinisti iz Krakowa so opravili prvenstveni vzpon, ki poteka med smerjo, ki jo je splezal francoski alpinist Afanassieff in med Casarottino smerjo. Imenovali so jo Zrak. V prvem delu so fiksirali 400 m vrvi, potem pa še 800 m. Smer so končali na mestu, kjer so našli fiksne vrvi Casarotta in potem po tej smeri dosegli vrh. Od baze do vrha so potrebovali 23 dni. Dobro vreme je bilo od 15. do 29. decembra, treba je omeniti, da je bilo veliko navez neuspešnih, vključno tudi Messner, ki je poskušal v Ameriški smeri. Galen Rowell, Mike Graber in David Wilson so splezali varianto Argentinske smeri iz leta 1984. Varianto so naredili nekje na dveh tretjinah, vrh pa so dosegli 31. oktobra.

Novi alpinistični inštruktorji
Letošnji izpiti za Al so bili razdeljeni na dva dela. V dveh dneh sredi aprila so kandidati opravljali teoretične izpite v prostorih Planinske zveze Slovenije. Vprašanja so bila iz prve pomoči, orientacije, zgodovine, nevarnosti, vremenoslovja, poznavanja gorstev in izrazoslovja. Od 15. do 18. maja pa je bil v Erjavčevi koči na Vršiču pripravljalni seminar, katerega namen je bil poenotiti znanje bodočih inštruktorjev. Obdelali so letno, zimsko in ledno plezalno tehniko, turno smučanje in osnove reševalne tehnike ter imeli praktično predavanje iz prve pomoči. Zadnji dan pa so bili izpiti. Od 24 prijavljenih kandidatov na začetku je izpite uspešno opravilo 11 alpinistov. Novi alpinistični inštruktorji so postali: Bine Šter in Franci Markič (oba AO Kranj), Stojan Kejžar, Jana Ogrin in Gorazd Zrimšek (vsi AO Matica), Matjaž Ravkehar (AO Jesenice), Herman Dragin (AS Ajdovščina), Bojan Pograjc (AO Železničar), Rok Štravs (AO Jesenice), Cveto Podlogar (AO Gorje) in Aleš Bjelčevič (Akademski AO).
Kriteriji za alpinistične inštruktorje so vsako leto strožji, kajti znanje pri sprejemu med alpiniste je vsako leto manjše. Zato se vse bolj v ospredju zahteva, naj pri sprejemu med alpiniste obvezno sodeluje inštruktor iz drugega alpinističnega odseka.

Lepo vreme v Kugelsteinu
Prvi dan junija so nekateri člani AO TAM spet plezali v sosednji Avstriji. Milan Jolič je v navezi z Dragom Kavnikom prosto splezal smer »Z« (VI—), Marko Lukič pa v navezi z Dušanom Habulinom prav tako prosto smer Girandolen (VIII, 180 m). Vsi štirje so splezali tudi Zelenjavni vrt (Lukič prosto, VI+, 180 m). Varianto Krtove smeri je prosto ponovil Lukič z Kavnikom in Joličem (VI+, 140 m).

Tudi Daulagiri neuspešen
Iz Nepala je prišlo sporočilo, da Stane Belak in Marjan Kregar, člana naše odprave na Daulagiri, nista uspela. V zadnjem poskusu sta dosegla višino 7650 m, kjer pa ju je ustavil vihar, ki se mu je pridružil še globok sneg.
Obe odpravi, tako ženska na Južno Anapurno kot tudi Daulagiri se bosta v domovino vrnili danes ob 13.30 na letališče Brnik.

T. Č.

VIII. stopnja v Vipavskem vrtcu
Miha Praprotnik in Igor Jamnikar sta 31. maja in 1. junija plezala v plezalnem vrtcu nad Vipavo, kjer so smeri dolge do dva raztežaja. Vipavski plezalci so v te skale zavrtali že več kot 100 svedrovcev, skala je podobna tisti iz Paklenice.
Prvi dan sta Praprotnik in Jamnikar opravila 1. prosto ponovitev smeri Orgazem in jo ocenila VIII-. Naslednji dan pa je Praprotnik plezal s Petrom Podgornikom in prosto ponovil še Vipavski steber. Težave so dosegle VIII. stopnjo.

Za propagiranje alpinizma v Osijeku
Člani AS PD Jankovac iz Osijeka so zadnji konec tedna v svojem mestu opravili dve akciji, ki naj bi pripravljali k večjemu razmahu in popularizaciji alpinizma. 30. maja so prikazali prosto plezanje po zidu v centru mest naslednjega dne pa so se povzpeli na 60 m visok hotel Osijek po ozke »kaminu«. Z vrha so se tudi spust po vrvi. Akcija je v Osijeku ime velik odmev saj jo je spremljalo več kot 1000 gledalcev.

Težke smeri na Kozjaku, Mosorju in Omišu
V Markezini gredi na Kozjaku s Ivica Matkovič in Zdenko Mijanič navezi z Željkom Knezičem opravila 1. prosto ponovitev smeri Andžin jo ocenila VII+. V isti steni je Matkovič z Dušanom Hrujakom opravil prvenstveni vzpon z imenom Bumbar. 75 m visoko smer sta ocenila VI, AO Matkovič pa jo je splezal prosto (težave VII). Na Mosorju sta Matkovič in Mijanič opravila prvo prosto ponovtev Lastine smeri, ki se je izkazala kot zelo težka. Ocena je namreč VIII+ Matkovič se je nato spet preselil na Kozjak in v Markezini gredi kot prvi prosto splezal smer Čulič-Kaliterna. Ocenil jo je VII +, z njim pa je plezal Iztok Osojnik. In za konec še ena »osmica«. Na Omišu je Matkovič prosto splezal (1. PP) smer »MG«. Ocen za prosto ponovitev je VIII-, z njim pa sta klasično plezala Mijanič in Knezič.

Nad Kamniško Bistrico
Igor Jamnikar in Miha Pesek (oba AO Matica) sta 28. maja plezala v Vežici Pasjo smer. Jamnikar je plezal prosto (VIII). Marko Demšar in Uroš Rupar (oba AO Škofja Loka) sta v Vršičih ponovila Kamniško, v Dedcu pa Beli raz Zupanovo v Koglu pa sta prosto splezala Brane Krajnik in Damjan Vidmar (prav tako AO Škofja Loka).


OD TOD IN TAM

Kranjska gora 1:25,000
KRANJSKA GORA - Ljubljanski Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo in Turistično društvo Kranjska gora bosta 14. junija ob 16. uri v hotelu Larix predstavila karto Kranjske gore z okolico (od Jalovca in Martuljka ter državne meje na drugi strani). Karto so izdelali v 9-barvni tehniki, njeno merilo je 1:25.000, predstavlja pa resnično lep (in nov, po podobni za Bovec) prispevek k razvoju naše turistične kartografije.

Vodnik za Biokovo
MAKARSKA - Planinsko društvo Biokovo (Dalmatinska 5, 58300 Makarska) je v sodelovanju s turističnim društvom izdalo planinsko-turistični vodnik Biokovo. To je pravzaprav že druga (močno popravljena) izdaja, poleg hrvatsko-srbske verzije (300 din) pa so jo pripravili tudi v nemškem in angleškem (po 500 din) jeziku.

Prva Američanka
TORONTO - Kanadska planinska organizacija je prejela telegram vodje 13-članske odprave, ki se je odpravila na Everest prek Tibeta. Dva njihova člana Charen Wud in Duen Kongden, sta se srečno povzpela na najvišji vrh sveta. Iz tabora 6 (8290 m) sta do najvišje točke sveta potrebovala 12 ur. 29-letna Wudova je prva Američanka, ki se je povzpela na Everest, po poklicu pa je gorski vodnik.

Srečanje športnih plezalcev
LECCO - Pajki (Ragni), skupina italijanskih plezalcev, pri CA1 Lecco, je bila pri nas vedno pojem ekstremnega alpinizma. Letos slave že 40-letnico delovanja in v čast tega jubileja organizirajo mednarodno srečanje v Piani Resinelli od 18. do 22. junija. Čez dan je na programu plezanje, zvečer pa predavanja in pogovori. V nedeljo bo proslava in ob 10. uri demonstracija plezanja.
Iz prospekta, ki so ga izdali ob tej priložnosti, je razvidno, da so na področju, kamor vabijo na plezanje, le kratke smeri, njih ocena pa od 6C do 7A (in tudi 7B+ in celo 8A).
Vsekakor zanimivo srečanje, ki bo prav gotovo privabilo tudi najbolj znane plezalce od vsepovsod.

F. S.

Srečanje poljčanskih
POLJČANE - Vabimo planince, krajane Poljčan in vse ljubitelje planin, da se udeležijo srečanja poljčanskih planincev v okviru počastitve krajevnega praznika KS Poljčane in odkritja obeležja velikonočnice 14. t. m. ob 16. uri.

Rogla pričakuje udeležence zbora planincev društev PTT
Na Pohorju se bo od 26.do 29. t. m. zbralo petsto planincev iz 17 jugoslovanskih društev - Zbor pripravlja PD PTT Maribor

MARIBOR - Vse dosedanje temeljite priprave kažejo, da bo 34. zbor planincev PTT Jugoslavije od 26. do 29. junija letos pomembna planinska manifestacija in manifestacija bratstva in enotnosti. V Planinskem društvu PTT Maribor so se resno lotili zahtevne naloge. Predsednik PD PTT Maribor Franc Krivec je odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi s pripravami in organizacijo tega jugoslovanskega srečanja PTT planincev.

Koliko planincev pričakujete na zboru?
Pričakujemo, da se bo 34. zbora na Rogli udeležilo okoli 500 planincev iz 17 planinskih društev. Prišli bodo iz Ljubljane, Zagreba, Maribora, Sarajeva, Zenice, Beograda, Tuzle, Rijeke, Celja, Skopja, Varaždina, Niša, Novega Sada, Osijeka, Brčkega, Titograda in Splita. V teh društvih dela več kot 8000 članov. Na otvoritveni dan pričakujemo tudi obisk drugih planincev. Nekatera planinska društva so že najavila prihod posebnih avtobusov.

Kako je steklo organizacijsko delo?
Imenovan je pripravljalni odbor, ki ga vodi Alfonz Podgorelec, podpredsednika pripravljalnega odbora pa sta Anton Lampe in Jože Zidarič. Člani pripravljalnega odbora so Alojz Bokan, Ivan Borko, Stane Brglez, Bruno Fras, Jožica Horvat, Anton Jamnik, Janez Jenuš, Marija Kovačič,
Franc Krivec, Mira Podgorelec, Jože Strelec in Danilo Vedušek.
Imenovan je tudi častni odbor, ki ga vodi Vučič Čogorovič, podpredsednik pa je Jakob Berič.

Kakšne komisije ste imenovali?
Ustanovili smo komisije za pripravo programa in protokol, za organizacijo prenočišč in prehrane, za pripravo prireditvenega prostora, za informativno propagandno dejavnost, za organizacijo vodenja izletov, za športna tekmovanja, za finančna vprašanja in za prevoze in varnost.
Storili bomo vse, da bi se planinci na Pohorju čim bolje počutili in odnesli čim lepše vtise.

Izdali ste bilten. Kaj ste objavili v njej?
V prvi številki biltena smo poleg dobrodošlice udeležencem zbora objavili prispevke o partizanskem Pohorju, o rekreacijsko-turističnem centru Rogla, o Mariboru, njegovi zgodovini, razvoju in kulturnozgodovinskih znamenitostih, kakor tudi nekatere zanimivosti iz pohorskih logov. Objavili smo tudi turistično karto z vrisanimi potmi do kraja zbora na Rogli, izšla je tudi druga številka biltena, v kateri so objavljeni prispevki o podjetju za PTT promet Maribor, o posameznih društvih FIT Maribor, o poteku priprav na 34. zbor PTT pla-nincev Jugoslavije na Rogli, o partizanski saniteti na Pohorju, in drugem. Društev Maribora, Novega Sada, Tuzle in Skopja v Makedoniji, o pohorski vzpenjati in o drugih zadevah. Objavili so tudi pravilnik o organiziranju partizanskega marša v okviru zbora ptt planincev Jugoslavije.

Kaj lahko poveste o programu zbora?
Že v četrtek, 26. junija, popoldne bomo na Rogli sprejemali goste, ki bodo prihajali iz PTT planinskih društev iz raznih krajev Jugoslavije. Naslednji dan bomo slovesno odprli zbor in pripravili kulturni program.
Tega dne bodo tekmovanja v streljanju in orientaciji. Predviden je krajši izlet na razgledni stolp in k planinski koči na Pesku. Sestal se bo med-društveni koordinacijski odbor PTT planinskih društev Jugoslavije. Zvečer bo zagorel taborni ogenj. V soboto bomo priredili izlet na Osankarico, kjer si bodo planinci ogledali muzej NOB in položili venec k spomeniku legendarnega Pohorskega bataljona. Zvečer bomo razglasili rezultate tekmovanja in podelili priznanja. V nedeljo bomo pripravili sklepno slovesnost po kateri se bomo poslovili.

Na kakšno pomoč ste naleteli pri organiziranju zbora?
34. zbor PTT planincev Jugoslavije je gmotno podprla Skupnost jugoslovanskih PTT organizacij. Prav tako smo deležni podpore Podjetja za PTT promet Maribor, ki tudi sicer kaže posebno razumevanje za planinsko in druge družbene dejavnosti. V pripravah na zbor sodeluje veliko število PTT delavcev, ki žrtvujejo v ta namen precej prostega Časa.

Imate kakšne posebne želje?
Želim si, da bi nam bilo vreme naklonjeno in da bi preživeli nekaj sončnih dni na prelepem Pohorju in še bolj razvili planinske vezi in vezi bratstva in prijateljskega sodelovanja. Želim si, da bi bil 34. zbor pobuda za ustanovitev PD PTT tudi v predelih Jugoslavije, kjer jih se danes ni.

MARJAN KOS

Zbrani spisi Janka Mlakarja Od Šmarne gore do M. Blanca
Mariborska založba Obzorja ponatisnila del izbranih spisov znanega planinskega pisca - Risbe Danila Cedilnika

LJUBLJANA - Kdo od slovenskih planincev ne pozna hudomušnega pisanja Janka Mlakarja, zlasti njegovih potopisov, ki pa so neredko tudi nekaj več kot samo to. Od leta 1896 pa vse do leta 1953 je v Planinskem vestniku in drugih glasilih razsvetljeval, opominjal in - vedril planinsko pa tudi širšo javnost. Ostal je priljubljen, zato bo mariborska založba Obzorja ponatisnila del njegovih Izbranih spisov.
Knjige iz zbirke Domače in tuje gore mariborske založbe Obzorja ne izhajajo v velikih nakladah (zadnji čas po 1500 izvodov), so pa tako rekoč nenadomestljive. Čeprav bo morda kdo rekel: le 28 jih je doslej izšlo, si brez njih slovenskega (kulturnega) planinstva ne moremo predstavljati. Da bi le še naprej, vsaj tako redno, kot so doslej, skrbeli za naše knjižne police.
Tradicionalno zasnovani ovitek, na njem pa lepotec Matterhorn in - sodeč po nahrbtniku - slovenski planinec. Nekaj simbolike je najbrž v tem; Mlakar namreč ni bil le vrhunski pisec, bil je tudi odličen hribolazec. Na prenekaterem vrhu je bil med prvimi Jugoslovani, če ne celo prvi. Fotografije med tekstom in nekaj risb Danila Cedilnika, po svoje prikazujejo pestrost njegovega gorohodskega opusa.
Za tiste, ki Mlakarja morda poznajo le po imenu, bo dobrodošla spremna beseda prof. Tineta Orla. Se pa Mlakar tudi sam predstavi v uvodnem spisu, na kar opozori že z naslovom: Moje življenje. Potem pa si slede poglavja, v katerih je največ tujih imen, imen alpskih vrhov od Grosselocknerja do Mont Blanca. Zakaj, naj bralec presoja sam, ko bo podoživljal vso pestrost Mlakarjevega življenja in delovanja. Bil je rojen leta 1874, ko je maturiral, je bilo ustanovljeno SPD in umrl je sredi leta 1935. Že leta 1926 se je upokojil, toda od dela se ni poslovil; vse do konca življenja je bil planinec, prosvetni in javni delavec. Bil je zoper tehnizacijo in uničevalce planinske idilike, zoper salonske planince in »sedeči turizem« ... njegovo pisanje je zato kot nalašč za današnje dni.

FRANCI SAVENC

 

Oznake: ALP, AN, BIB, HIM, PLE, USP, VTG
eXTReMe Tracker