Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 26.05.1986

  26.05.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

ponedeljek, 26. maj 1986, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1444

Delo, Šport: ... Vrsta prvenstvenih 11 andskih vrhov

Milan Romih in Dani Tič sta se povzpela na enajst šesttisočakov v Andih - Slabo vreme
SLOVENSKA BISTRICA - Milan Romih in Dani Tič (AO Impol) sta se tokrat oglasila že iz Huaraza, peruanskega izhodišča za vzpone v Cordilleri Blanci. Za njima je 11 vzponov na andske šesttisočake, s čemer se doslej ne more pohvaliti še noben jugoslovanski alpinist. A še nameravata odnehati, čeprav je letos vreme izredno slabo.
O njunih prvih vzponih osnovne podatke že vemo. 23. januarja se je Romih povzpel na 5800 m visoki Vallesito (Tič ga je moral zaradi zobobola čakati v šotoru). Dva dni kasneje sta bila oba na 6150 m visokem El Platu. 2. februarja pa sta se po novi - Slovenski smeri (III-IV, 55 st., 1400 m) povzpela prek JV stene 6550 m visokega Tupungata. Bila sta sama, brez mul ... a sta vso turo zmogla v vsega le šestih dneh. (Poljska ekipa, ki je bila tudi tam, je samo za ponovitev Klasične smeri na ta vrh potrebovala mesec dni!)

• Že samo dejstvo, da več kot dveh smeri - poleg te je namreč le še Jugoslovanska, ki so jo v dneh od 20. do 28. januarja 1982 preplezali Gantar, brata Podgornik in Roje ter ocenili 85-90 st., vi, A3/ 45-75 st., 2800 m - v tej steni ni, veliko pove. Ta stena, o kateri so poleg domačih andinistov dolgo sanjali tudi številni tuji, ni namreč le ena najvišjih in najtežjih v južnoameriških Andih in še bi lahko naštevali superlative. Če k temu »prištejemo« še Fitz Roy, Cerro Torre in druge velike dosežke našega andinizma, potem je najbrž hitro vsakomur jasno, kaj vse to pomeni.

V dneh od 18. do 23. februarja sta v J steni južnega vrha Aconcaque (6960 m) preplezala že našo drugo smer - Slovensko: VI, A2, 90 st./IV, 60 st., objektivno dokaj nevarno, pa še orientacijsko zelo zahtevno.
Nista dolgo čakala. Že 9. marca sta bila kljub izredno slabemu vremenu na 6100 m visokem Grand Pillaru. Nato sta odpotovala v Čile. Toda z vremenom je bilo tam še slabše. Teden dni sta zaman čakala v vznožju Ojos del Salado, druge najvišje gore v Ameriki, koder je kar osem vrhov, ki se dviga nad višino 6000 m. Opravila pa sta štiridnevno turo v skupino vulkanov na severu Čila. Zadnjega marca sta bila na 6252 m visokem Pomerajo, dan kasneje pa še na Parinacoti (6300 m).
Obisk Bolivije sta začasno opustila, ker so ju preplašila poročila o slabem vremenu. Preselila pa sta se v Peru na področje Arequipe. Vsak popoldan je snežilo, bil je hud mraz. 13. aprila je bil Milan (spet sam, ker je tovariša zdelal mraz) na glavnem vrhu Corupune (6450 m), dan kasneje pa oba na dveh (od šestih) vrhovih, visokih 6170 in 6040 m, ki sta na zemljevidih sicer označena, imen pa nista mogla izvedeti. Tura, ki je pravzaprav grebensko prečenje, je prvenstvena, zanjo sta pa potrebovala pet dni; največji del sta gazila prek kolena globok sneg, težave pa sta ocenila s 60/50 stopinj.

• Za tiste, ki bi jima želeli pisati, morda ne bo odveč njun naslov: Slovene Expedition, c/o Cesar Mo-rales, Institutu Peruano de deportes, Estadio Nacional, LIMA - Peru. Glede na domotožje, ki ju že pošteno muči, bosta vsakega pisma prav gotovo vesela.

Šele 21. aprila sta imela prvič res lepo vreme. Po smeri, za katero pa nista izvedela niti osnovnih podatkov (55-60 st.), sta v štirih urah priplezala z višine 4900 m na 6025 m visoki Hualca - Hualca. Štiri dni kasneje sta po normalni smeri stopila še na vrh 6075 m visoke Chan-Chani.
Čisto na koncu, pa omenjata v pismu še, da sta bila tudi na vrhu visokem okoli 5800 m, in to celo kot prva sploh ter da sta v Sladkornem stožcu (Pao de Asugaro - Pão de Açúcar), monolitnem simbolu Rio de Janeira, ponovila krajšo smer VII. težavnostne stopnje.

FRANCI SAVENC

Peter Podgornik na Grenlandu
Prvi cilj mešane italijanske in slovenske odprave je severna stena Ingoiffjelda

LJUBLJANA s — Spedizione Veneto-Sloveno je uradni naziv odprave, ki 10. junija odhaja na pot proti Grenlandu. Odprava je alpinistično-znanstvena in bo štela 8 članov (4 alpinisti, radioamater in 3 znanstveniki). Med njimi bo tudi Peter Podgornik.
Glavni cilj je odprave je severna stena Ingoiffjelda. Tej gori nekateri poznavalci pravijo tudi grenlandski Eiger. Ingolffjeld leži ob vzhodni grenlandski obali na koncu fjorda Kangertitiwatsiag. Severna stena je visoka 2000 metrov in je še nepreplezana. Po fotografijah kaže da je zelo strma. Po vsej verjetnosti bodo alpinisti imeli opravka z ekstremnim kombiniranim plezanjem. Plezali bodo v čisto alpskem stilu v dveh navezah, sestopili pa naj bi v V grebenu.
Ingolffjeld je jugoslovanskim alpinistom že znan, saj je hrvaška odprava leta 1971 opravila prvi vzpon na še deviško goro. Člani te odprave so plezali v greben s težavami V in VI. Na vrhu pasta bila Marjan Čapelak in Nenad Čulič. Takrat je bil na tej odpravi tudi rojak Dolfi Rotovnik, takratni predsednik danskega planinskega kluba. Prav Rotovnik je dve leti pozneje vodil odpravo v južno steno te gore, kjer so prišli nekako do polovice, enako kot Angleži dve leti prej. Tem je steno uspelo preplezati leta 1975, smer so speljali vseskozi po skalnem delu, težave pa so dosegale VI. stopnjo. Zaradi visokih in strmih sten je sestop problematičen. Najbolj primeren je še V greben, sestop traja približno dva dni.
Poleg Podgornika, ki ga ni treba podrobneje predstaviti, so člani še gorski vodnik iz Auronza Giani Pais Becher, ki je organizator in vodja. Potem je tu še dr. Guliani de Marchi, aktiven alpinist in odpravar (7 izvenevropskih odprav). V Himalaji je že dvakrat stal nad 8000 m, lansko leto pa je bil sam na Šiša Pangmi. Na tej odpravi bo tudi zdravnik. Četrti alpinist pa je Ferruccio Svaluto Moreolo. Je tudi odličen prosti plezalec (VIII+), okoli 50 novih smeri, v glavnem v Dolomitih, na Grenlandu je bil že leta 1982 in opravil dva zelo kvalitetna vzpona.
Odpravi se bodo priključili tudi trije znanstveniki, katerih naloga je proučevanje ptic, insektov in življenje v morju tega dela sveta.

TOMO ČESEN

Na Daulagiriju in Južni Anapurni težave z vremenom
Stane Belak in Marjan Kregar, člana slovenske odprave na Daulagiri sta 2. maja dosegla za aklimatizacijo višino 7100 m (po SV grebenu). Naslednjih 5 dni je divjal orkanski veter, ki je nemški odpravi podrl vse tabore. 8. maja sta dosegla 7300 m, naslednji dan pa obrnila pri 7600 m že precej izčrpana. Bilo je veliko kložastega snega. Potem sta odšla v bazo na počitek in naslednji poskus na vrh sta načrtovala med 15. in 20. majem.
Že od 4. maja dalje sta imela tudi radijsko zvezo z našo žensko odpravo na Južno Anapurno. Naše alpinistke so postavile 9. maja tabor 2 na višini 5850 m. Ovirajo jih velike tehnične težave in slabo vreme. Zjutraj je lepo, že pred poldnevom pa že začenja snežiti. Zdravje obeh odprav je odlično.

TOMO ČESEN

ALPINISTIČNE NOVICE

Najbrž že zadnji letošnji spusti
Marko Paternu in Iztok Vidic sta za prvega maja presmučala grapo »S« v JV steni Lemeža nad Krnskim jezerom. Ocena je S5 300 m in 200 m S4, skupna ocena pa V-. To je bil prvi spust po tej smeri. Največ težav sta imela z globokimi žlebovi.
Čez dva dni sta smučala po Sestopni smeri v Malem Koritniškem Mangrtu. Dve mesti imata oceno S4, ostalo pa je precej lažje, skupna ocena II, 900 m. Čeprav ni podatkov, da bi tu že kdo smučal, najbrž nista bila prva, saj gre, kot pravita, za napol turni smuk. 18. maja pa so Aleš Fevžer, Paternu in Andrej Zorčič smučali po Špikovem grabnu (S4/S3, 600 m, III+).

Orlovska v Golarjevi peči
To smer, ki jo sicer plezajo sila redko, so ponovili Marko Lukič, Silvo Babič (AO TAM), Armand Polegek (AO Kozjak) in Sašo Prosenjak (AO Slovenj Gradec) 18. t. m. Visoka je 240 m in ocenjena VI-, A2/V+. Pravijo, da je čisto opremljena.

JLA brez snega, a mokra
Robi Držan in Bojan Slabanja sta 17. t.m. v Šitah ponovila dobro znano smer JLA. V smeri ni več snega, vendar je mokra, saj je ves dan po malem deževalo.

Vežica in Kogel
Marko Prezelj (AO Kamnik) je 14. t. m. opravil 1. SP Kramar-Močnik v Vežici, potem Kamniško smer in sestop po Lukmanovi (oboje v Vršičih), končal pa je z Lahovo smerjo.
18. t. m. je Silvester Kragelj (AO Litostroj) najprej soliral Kamniško v Vršičih, sestopil po Lukmanovi in nato splezal še Centralno smer v Dedcu.
Silvo Karo (AO Domžale) je istega dne splezal v Vežici smer Kramar - Močnik (2. SP), ter sestopil po spodnjem delu Akademske. Odšel je v Kamniško Bistrico in nato pod Kogel, kjer je splezal še Rumeno zajedo in smer Zajc-Šolar, obakrat pa sestopil po Virensovi.
Janez Kešner (AO Megeš) in Marjan Kovač (AO Črnuče) pa sta ta dan v Koglu opravila 1. ponovitev smeri Broadway (VII, A1). V njej sta pustila 2 ploščici (potrebne so še tri) in nekaj jeseničanov.

Alpinisti iz Srbije prvič v VII. stopnji
Med vsakoletnim srečanjem v Paklenici so alpinisti iz Srbije poleg številnih lažjih in težjih klasičnih vzponov prvič posegli tudi v območje sedme stopnje. Milenko Savič (AO Beograd) in Radoslav Milojevič (AO Kruševac) sta 4. maja ponovila Švicarsko varianto (VII-).

Izrazit steber v Z steni Brane
Janez Benkovič in Marko Prezelj (oba AO Kamnik) sta v nedeljo 18. t., m. splezala v zahodni steni Brane novo smer. Poteka po izrazitem stebru v zgornjem delu osrednjega dela stene. Vstopila sta po Direktni grapi (mestoma V), ki jo je prvi preplezal Benkovič že pred leti sam. Grapa pripelje pod steber in preči pod njim v desno. Z novo smerjo v stebru sta Benkovič in Prezelj začela ob 11. uri in potrebovala do roba stene 9 ur. Nove smeri je za 6 raztežajev, ocena pa je VI+, A3. Steber sta imenovala Snoopy.
Rado Nadvešnik (prav tako AO Kamnik) je prejšnji teden v Rogatcu dokončaj svojo smer in jo imenoval Vrnitev. Plezal je sam in jo ocenil VI, A2.

Med Tržaško in Stebrom spominov zdaj še ena
Silvo Karo in Simona Škarja sta 16. t. m. prosto ponovila Italijansko smer v Ospu po kateri sta nato tudi sestopila (Karo prosto). Naslednji dan sta vstopila med Tržaško in Stebrom spominov, kjer je bilo prvih 20 m že opremljenih. Plezala sta naravnost navzgor in se priključila predzadnjemu raztežaju v Stebru. Značilno je težko tehnično plezanje, v zgornjem delu je tudi skala krušljiva. Peščeno katakombo sta ocenila VI+, A3, A4, 80 m. Potrebna oprema: 10 jeseničanov, 4 debeli klini, komplet friendov, 5 profilov, zatiči ter ploščica in vijak M8.

Nekaj dobrih vzponov v Paklenici
Ivica Matkovič in Zdenko Mijanič (oba AO Mosor-Split) sta 16. t. m. v steni Anič kuka opravila prosto ponovitev Albatrosa (VII+), naslednja dva dni pa sta preživela v Spominu (VI+, A4). Prvi dan sta imela dež in veter, naslednjega pa ju je spremljajo zelo toplo vreme. To je bila 3. ponovitev ene najtežjih tehničnih smeri pri nas. V steni sta pustila 11 klinov in 6 svedrovcev, nekatere zasigane poči so že nekoliko razširjene, klini slabo držijo.
Od 16. do 18. t. m. sta bila v teh stenah tudi Andrej Kokalj in Miha Lampreht. Prosto sta ponovila Joint (VII-), Papillon (VIII-), Hare Krišna (VII-) in original Slovensko (VIII—, rotkreis).
Kokalj je z Blažem Jerebom ponovil tudi Hard Rain v Ospu (VII-).

Veliko zanimanja za Ande
Če upoštevamo, da sta dve letošnji odpravi v Patagonijo že končani, daje dvojica iz AO IMPOL še vedno v gorah Južne Amerike in da so tam že tudi člani AO Delo, lahko hitro ugotovimo, da bo letos jugoslovanski obisk Andov rekorden. V petek jih je namreč spet odšlo na pot 16. Štirje člani Šaleškega AO (Andrej Govedič, Rok in Vid Preložnik ter Leon Vednik) so se pridružili 12 članom PDSU Bukovnik iz Sarajeva, ki jih vodi Muhamed Šišič-Hamo (v ekipi je tudi »naveza« RTV Sarajevo in ena alpinistka). V načrtu imajo vzpone na Alpamayo, Piramide in Huascaran. Na Primorskem pa še pripravljajo ekipo, ki bo šla na pot (vodja Žare Trušnovec) sredi junija. Štela bo predvidoma 13 članov. Sredi priprav pa je tudi še nekaj manjših skupin z različnimi cilji.
CÁRTRANS, slovenska potovalna agencija iz Celovca, ki jo zastopa v Sloveniji Rudi Zaman iz Tržiča, tudi še sprejema prijave za 16 dneven treking (združen s turističnim obiskom Peruja). Odhod bo 19. junija, prijave pa sprejemajo na PZS (tel. (061) 312-553) in v poslovalnicah Kvarner Expresa. Okvirno se je (na obeh mestih] mogoče prijaviti tudi že za planinsko popotovanje na Aljasko, ki se bo začelo 20. septembra.

Spominski tabor pod Mangrtom
Tudi letos bo pod Mangrtom nad Belopeškimi jezeri v Italiji tradicionalni alpinistični tabor v spomin na Tamaro Likar in Pavla Podgornika. Organizator je AO Nova Gorica, vodil ga bo Peter Podgornik, na programu pa je od 24. do 31. avgusta.

Zima v Kavkazu
Zadnjo zimo v Kavkazu ni bilo velikih alpinističnih uspehov. Najboljši sovjetski alpinisti so bili večinoma v Pamirju, kjer šele postavljajo temelje zimskemu alpinizmu, iz tujine pa so prišli le predstavniki ČSSR in Poljske. 9-članska poljska ekipa pod vodstvom Jana Wolfa se je utaborila pod Elbrusom. Poskus v S steni Šelde (Hergiani) so morali prekiniti zaradi poslabšanja vremena. Od 4. do 6. marca pa sta Barszewsky in Vinjarski opravila 1. ZP Heregianijeve smeri v steni Donguzoruma (4458 m). Vodja in Szmieszko sta 12. marca opravila 1. ZP ozebnika v S steni Ščurovskega (4259 m), ki gaje potem preplezala še naveza Kopisz - Kuszinsky - Zontek. Češkoslovaška odprava pa je v dneh od 8. do 11. marca opravila 1. ZP zahtevne Smeri Kolominceva (5B) v SZ steni Severne Ušbe.

»Pajek pod previsom« — imenitna predstava
OSP - V stenah nad slikovito primorsko vasico pod Črnim Kalom so alpinisti, specialisti za prosto plezanje včeraj pripravili zanimivo demonstracijo te, pri nas še malo poznane alpinistične discipline. Dogodke je neposredno prenašala tudi ljubljanska Televizija. Tadej Slabe (AO Matica), naš najuspešnejši prosti plezalec, in Srečo Rehberger (AO Kranj) sta mojstrsko premagala najtežjo smer v steni imenovano Goba, in s tem pred kamero Mariborčana Matjaža Friškovca prikazala svoje izjemne sposobnosti in znanje. (Foto: Srdjan Živulovič)

Srečanje pod Jalovcem
Vabilo na srečanje nekdanjih in sedanjih članov APD ter vseh, ki so se radi zbirali v Tamarju na VTK memorialu in podobnih prireditvah, je naletel na izreden odziv. Udeležbo obljubljajo od vsepovsod.
Organizatorji srečanja ponavljajo, da bo le-to že v petek, 30. maja zvečer v Tamarju in da je v soboto predvide-na skupna tura (s smučmi ali brez njih) na Kotovo sedlo. Priporočamo se tudi, da vsakdo obvesti o srečanju še tovariše, s katerimi je nekdaj prihajal v Tamar.

FRANCI SAVENC

Vsak četrti planinec član
Majska številka Planinskega vestnika prinaša razmišljanja o članstvu v slovenski planinski organizaciji — Lani 102.412 članov

LJUBLJANA - V uvodnem članku z naslovom Članstvo - temelj vsake organizacije pisec Jože Dobnik naniza vrsto statističnih podatkov o gibanju članstva v naši planinski organizaciji in v društvih ter skozi te številke raziskuje razširjenost planinstva v Sloveniji. Med drugim zastavi vprašanje, zakaj je v Planinsko zvezo vključenih »le« 102.412 članov, ko pa so raziskave na FTK pokazale, da hodi v gore okrog 450.000 prebivalcev Slovenije.
Pisec nato v komentarju ugotavlja, da je članstvo možno povečati tudi z večjo organiziranostjo planinskih društev, z izboljšanjem društvenih programov, z zagnanostjo prostovoljnih planinskih delavcev ter nenazadnje z dolgoročno kadrovsko politiko.
Obsežnemu članku s komentarjem ter kritičnem zapisu o umiranju naših gozdov sledi pogovor z Bojanom Brvarjem, načelnikom mladinske komisije pri PZS, ki bralce na kratko seznani z delom in težavami mladih planincev. Seveda se sogovornik ni dokopal do vseh vzrokov za probleme, ki tarejo mladi rod naše planinske organizacije, toda mladinska komisija letos praznuje 30 letnico, zato bo priložnosti, da prisluhnemo njihovim željam, potrebam, načrtom še dovolj. Tudi v Planinskem vestniku.
Tu je Ledena trilogija Tomota Česna. Opisuje podvig, ko je sam, pozimi, v pičlih 26 urah preplezal severne stene Eigerja, Grandes Jorassesa in Matterhorna. Njegovo poročilo je jedrnato, pisano skorajda v telegrafskem slogu. Morda se bo kak bralec ob tem čudil: kje so plezalčevi občutki, kaj je takrat premišljeval? Temu morebitnemu očitku odgovarja kar avtor sam. Takole pravi: »In če bi me na koncu kdo vprašal, kaj sem razmišljal med plezanjem? Nič, imel sem premalo časa.« (Odlomek je iz podobnega zapisa z istim naslovom v reviji Teleks z dne 20. 3. 1986).
Prispevek Tomaža Vrhovca prikaže smučarski orientacijski pohod skupine udeležencev letošnjega zimskega tečaja za mladinske vodnike po meglenem labirintu Komne, ki ga avtor opazuje z očmi inštruktorja. Tudi zapis Daše Šterove je postavljen na Komno in tudi njo bolj kot pokrajina zanimajo njeni prijatelji, s katerimi gazi proti Vratcem. Prispevka sta nadvse aktualna. Predstavljata prvi in edini letošnji zapis v Planinskem vestniku, ki vsaj posredno omenja (zame in še za koga) najpomembnejšo in najčudovitejšo obliko zimskega udejstvovanja v gorah - turno smučanje. Naj podoživljanje smučarskih prostranstev Komne navežem na predstavitev letošnje prve (dvojne) številke glasila PZ Hrvatske »Naše planine«, ki jo najdemo v rubriki Iz planinske literature. V tej, kratki novički žal ni niti z besedico omenjen odličen članek z naslovom »Renesansa planinskog (turnog) skijanja«. Kakorkoli že, v tem prispevku Milorad Stanič iz Zagreba na celovit in izredno koristen način predstavi turno smučanje. Med drugim navede in strokovno zapiše potrebno opremo, na koncu našteje tudi najbolj znana tumosmučarska področja v Jugoslaviji. Tako ostane le skromna želja, da bi kak podoben članek pred začetkom prihodnje zimske sezone našel mesto tudi na straneh našega Vestnika.
Ob koncu velja opozoriti na prijetno osvežitev v majski številki. To je prispevek z naslovom Botanični izlet na Slavni k. Članek ne bo razveselil zgolj biologov, temveč vse, ki po hribih hodijo z odprtimi očmi.

Matej Šurc

Mladinski planinski delovni tabor
Za mladinski delovni tabor sprejema MK PZS pismene prijave do 9. junija. Prijavljena bodo pod Krnom pomagali oživljati opuščene planine Kuhinjo in Zaprikaj, kjer bodo udeleženci tudi bivali. Možno se je prijaviti za razdobje enega tedna ali več, udeleženci tečaja za M V pa vsaj za tri tedne, in to v razdobju od 1. julija do 10. avgusta. Ker je tabor v sklopu mladinskega prostovoljnega dela, imajo tisti mladi, ki so že zaposleni, pravico do izrednega plačanega dopusta.

Turistični nagelj za Triglavski narodni park
Dobili so ga za prizadevanje, da bi ljudi seznanili z naravnimi in kulturnimi vrednotami parka

BLED, 25. maja - Zaradi televizijcev lahko cvetijo na Bledu tudi bodeče neže in nageljni hkrati. Prvo je pred kratkim dobil Kompas, nagelj pa so v nedeljo podelili DO Triglavski narodni park Bled.
Dobila ga je za prizadevanje, da bi ljudi seznanila s kulturnimi in naravnimi vrednotami parka, da bi ga znali ceniti in se v njem pravilno obnašati, z vse širšo informacijsko dejavnostjo o parku pa postaja vse pomembnejši del turizma.
Ob predavanjih, ki jih imajo v krajevnih skupnostih pa tudi v obmejnih krajih in Italiji in Avstriji, po šolah in hotelih, so doslej izdali prospekte, brošure, informacijsko karto, največji dosežek pa je bil lani izdan Vodnik po TOP (slikovno gradivo vsakič prispevajo člani foto kluba Triglavski narodni park). Čeprav je izšel le v slovenščini, so ga kupovali tudi tujci, letos pa bo izšel še v angleščini in nemščini. Ta čas urejajo informacijski center, še letos bo urejen v prostorih Triglavske muzejske zbirke v Mojstrani, nato pa še v Bohinju in Trenti. Da bi obiskovalci vedeli, kje se začenja območje parka, so postavili informacijske table skupaj s turističnimi društvi in gozdarji označbe in kažipote, uredili pa so tudi prve prostore za piknike.
Turistične organizacije še zmeraj premalo razmišljajo o tem, da je narodni park posebnost, ki jo v turistično ponudbo lahko pridajo le malo kje. Medtem ko v lansko leto segajo začetki (Bled, Bohinj) organiziranega vodenja po gorah in ko je DO TNP letos za turizem odprla tudi svoje koče, številne možnosti za prizadevanje posebnih gostov ostajajo neizkoriščene, ena od njih pa je tudi fotolov.

VLASTA FELC

Oznake: ALP, AN, PrV, PV, TNP, VTG
eXTReMe Tracker