Delo, Šport: ... Dosežki naših alpinistov zanimivi za tuje revije

Vse večjemu uveljavljanju alpinistov pri nas naposled sledi tudi tuji tisk — Pogovor Česna z novinarji Verticala
LJUBLJANA - Med prvomajskimi prazniki naši alpinisti niso bili uspešni le v stenah. Udeležili so se tudi nekaterih srečanj in na njih vzbudili veliko zanimanje novinarjev. Že v kratkem bosta objavljena dva obsežnejša intervjuja, sklenjeno je bilo več znanstev, dogovorov o izmenjavi informacij, obljubljeni so obiski, skupne ture in podobno. Vse večjemu uveljavljanju naših alpinistov sedaj naposled sledi tudi tuji revialni tisk.
Tomo Česen je bil naš zastopnik na tretjem mednarodnem srečanju planinskih dokumentaristov, ki je bilo v Chamonixu. Nanj so prišli tudi nekaeri znani publicisti, kot na primer Adams Carter, urednik ameriškega Alpine Journala. Jožef Nyka, urednik Taternika, Zbigniew Kowlewski, eden najboljših poznavalcev dogajanj Himalaji, predstavniki vseh pomembnejših alpinističnih arhivov Evrope in drugi. Zanimive pa so tudi teme o katerih so razpravljali. Potreba po računalniško vodenih arhivih je se večja in v Franciji, Italiji. Angliji in Ameriki obljubljajo skorajšnje rezultate, nekaj pa imamo pokazati tudi že pri nas. S tem v zvezi je potrebna enotno zasnovana dokumentacija, vendar je pri tem tudi vse več težav. Iz različnih vzrokov novice o dosežkih niso več (povsem) točne, dogaja se celo, da so potvorjene, denimo, zaradi sponzorjev, prestiža... Problemi so z definicijami, posebno v Himalaji: kaj je prvenstveni vzpon?
Tomo Česen je bil povabljen v uredništvo revije Vertical. Čeprav je izšlo šele pet številk (prva pred letom dni z osnovno temo Eiger), jih po svetu prodajo že po 20.000 izvodov. Revijo tiskajo na odličnem papirju, objavlja enkratne fotografije in ekskluzivne članke z vseh področij alpinizma. Temu primerna je tudi cena - 30 frankov ali 1.500 din!
Tomo Česen pravi, da ga še nikdar niso tako temeljito izprašali, kot sta ga tokrat glavni urednik Bruno Cornier in urednik kronike (ter odlični plezalec) Dominique Radigue. A sta tako rekoč že vse vedela o njegovih dosežkih. O lanski povezavi Walker - Angleška v Jorassih, pa o Jalung Kangu, predvsem pa o enkratni »trilogiji v ledu« iz letošnje zime. Kar štiri ure je trajal pogovor!
Zanimiv je bil tudi ogled skakanja (jadranja) s padali, ki v tujih gorah že ni več posebnost. S srednje postaje žičnice na Aig. du Midi skačejo tako-rekoč vsakodnevno, nekateri pa si s padali pospešijo tudi sestope, ko jim gre za kak poseben dosežek.
Največji vtis pa je na Česna napravil pogovor s Christophom Profitom. »Je sicer pravi profesionalec, toda v redu človek,« pravi Česen, »ne misli, da je kaj več!« Za moje vzpone prek Eigerja, Jorassov in Matterhorna je seveda vedel, ocenil pa jih je z eno samo besedo - fantastično. Domenjena sva, da se še srečava.«
V Trentu je bilo naših precej več. Kaj je dosegel film Matjaža Fistravca o Cerro Torru, že vemo. Velike pozornosti pa so bili deležni tudi prisotni udeleženci prvenstvenega vzpona. Z njimi in Tadejem Slabetom so se o dosedanjih dosežkih in jugoslovanskem alpinizmu nasploh še posebej pogovarjali novinarji revije Montagnes Magazin.

FRANCI SAVENC

Na DP v hitrem plezanju večja udeležba
Ob odsotnosti nekaterih najboljših ekstremnih športnih prostih plezalcev je bilo 2. maja v Veliki Paklenici 2. državno prvenstvo v hitrem plezanju. Zanimanja je bilo že več kot lani, tisti ki so lansko leto tekmovanje le opazovali, so letos že nastopili. Vendar pa med vsemi najboljšimi prostimi plezalci za sedaj le še ni velikega zanimanja za tovrstne javne preizkušnje. Morda bi bila tekmovanja, kjer bi bila v ospredju predvsem težavnost plezanja, zanimivejša tudi za širši krog plezalcev.
Na letošnjem državnem prvenstvu je bilo potrebno ob varovanju od zgoraj preplezati 40 m visoko smer. Najtežje mesto je bilo ocenjeno VI-VII, ostalo pa V-VI, tako da o vzponu ni odločala samo moč, ampak tudi zna-nje. Zato je tudi nekaj tekmovalcev končalo plezanje še pred vrhom smeri.
Največ znanja in hitrosti je pokaral Metod Škarja (AO Mengeš), ki je tako postal državni prvak. Drugo mesto je osvojil Srečko Likar (AC) Logatec), tretji pa je bil Marko Čufar (AO Škofja Loka).
Sicer je imel tretji čas Cveto Jagodic (AO Mengeš), vendar ni bil uvrščen, ker je še pripravnik. Vprašanje pa je, če je pri takšnih tekmovanjih smiselno komplicirati zaradi podobnih stvari. Končno je tudi zanimanje za takšna tekmovanja med pripravniki morda še večje.

TOMO ČESEN

Tudi proste ponovitve se med seboj razlikujejo po načinu
Nekaj naših plezalcev je izkoristilo obisk filmskega festivala v Trentu za vzpone v okolici Lago di Garda
LJUBLJANA - Za praznike je bilo nekaj naših plezalcev v Italiji, kjer so poleg ogleda filmskega festivala alpinističnih filmov v Trentu plezali tudi v okolici Lago di Garda. Ines Božič, Nuša Romih, Srečo Rehberger in Janez Skok so plezali nekaj krajših smeri. Pomembneje je pravzaprav nekaj drugega. Nekaj sem o tem pisal že pri smereh in vzponih iz Eldorado Canyona. Tudi proste ponovitve se namreč med seboj razlikujejo, med njimi je kvalitativna razlika. Zato po svetu tudi pri takem načinu plezanja ločijo posamezne načine.
»On sight« ali po naše na pogled - v tem primeru gre za prosto ponovitev, ko plezalcev v neki smeri poizkusi prvič in jo tudi prepleza v prvem poskusu brez padca. Smeri od prej ne pozna. »Rok punkt« - ta nemški izraz se je že precej uveljavil po vsej Evropi, uporabljajo ga tudi Francozi in Italijani. Tukaj gre za to, da plezalec spleza smer od stojišča do stojišča brez padca. Če se mu to zgodi, mora izpeti vse vponke iz klinov, se spustiti nazaj na stojišče in začeti znova ... Če to ne gre, ostane »Rok kreis«. Torej plezalec po padcu ne izpne vzponke iz klinov, ampak se le vrne na mesto, kjer lahko počiva. Treba je reči, da velika večina naših prostih ponovitev spada pravzaprav pod to točko, oziroma na ta način.
Božičeva in Skok sta nad Lago di Giarda prosto ponovila Spedy (VII+ , Rot kreis-rdeči krog, Božičeva si je enkrat pomagala z vrvjo) Caimano (VII+, on sight), Nuovi horizonti (VII) in Fuggi-fuggi (VII-) obe on sight. Ploščo (VII+, rok punkt). Skok pa je splezal Streho (VII + , on sight) in Sogno di Ely (VII + , rot punkt). Božičeva in Romihova pa sta sami preplezali dva raztežaja dolgo smer Picchio (VlI-, rot punkt). In še ena ženska ponovitev. V Ospu je Božičičeva z Jelko Tajnik prosto ponovila Hard Rain (VII -, Božičeva on sight. Tajnikova nekajkrat s pomočjo klinov).
V Arcu (tudi področje okoli Lago di Garda) sta Pavle Kozjek in Silvo Karo v stebru Collodri ponovila Via Katjo (VII-, 250 m). Srečo Rehberger pa je z Nušo Romih v Arcu splezal Swing (VIII), Obelix (VII), Honky Ponky (VIII), Mago Volante (VIII), Nuovi Orizonti (VII, oba prosto), Sirac en Rut (VII) in Herpes (VIII).

TOMO ČESEN

Paklenica 86
Tudi na letošnjem prvomajskem srečanju alpinistov v kanjonu Velike Paklenice so splezal nekaj pomembnejših smeri - prvenstvenih vzponov, ponovitev in tudi prostih ponovitev.
Silvo Karo in Pavle Kozjek sta 26. in 28. aprila v strmi steni med Velebitaško smerjo in El Condor passa splezala novo smer z imenom Rumeni strah. Spodaj sta za čela 10 metrov desno od Velebitaške. V smeri sta pustila 16 svedrovcev, tehnično pa je precej zahtevna. Ocena je A 4, VI+ nove smeri je 200 m, zgoraj pa se potem pridruži El Condorju. Veliko je plezanja s pomočjo hudičevih krempeljcev, ploščice in vijake za svedrovce pa je potrebne vzeti s seboj. Smer pa ima od maja že 1. ponovitev. V 11 urah sta jo ponovila Matjaž Ravhekar in Benjamin Ravnik.
Še ena nova smer je od letos začrtana v Anič kuku. Edo Kozorog in Robi Černilogar sta splezala Quo Vadis, 200 m, VI + , A3, 11 ur. Spodaj poteka po stebru, med Levo Tržiško in Smerjo skozi okno, zgoraj pa med Forma novo in Razom velikega kladiva. Zelo lepo plezanje, ključno mesto čez previsno ploščo s hudičevim krempeljcem (A 3+), sicer pa vseskozi zelo lepi prehodi. Varovanje z zatiči in friendi.
Matjaž Ravhekar in Benjamin Ravnik sta 30. aprila opravila 2 ponovitev smeri Življenje (leve od Forma vive), VI-, A1-A2.
Veliko navez je prosto ponovilo Albatrosa (VII+). Smer so splezali Polde Felicijan v navezi s Tomažem Žerovnikom, Janka Humar in Edo Kozorog, Igor Jamnikar in Miha Praprotnik, Ravhekar in Ravnik, Metod Škarja v navezi s Cirilom Jegličem.
Tretjo prosto ponovitev Funkcije (VIII) je opravil Metod Škarja v navezi z Vinetom Cotmanom, pravi, da bi bila morda primernejša ocena VIII-. 4. PP iste smeri pa je opravil 1. maja Benjamin Ravnik v navezi z Andrejem Petrovčičem.
Tudi Raz malega kladiva so spet preplezali prosto. Plezali so Igor Jamnikar in Miha Praprotnik, Cveto Jagodic in Marko Čufar. Utopijo 85 (VIII +) so prosto ponovili Jamnikar in Praprotnik, Humar in Kozorog ter Jagodic in Čufar.
Metod Škarja je desno od Hidrogliserja opravil 1. jugoslovansko PP smer, ki poteka v značilni previsni steni in so jo prvi splezali Italijani. Potem je desno od Botaničnega vrta poskušal novo smer. Prvi raztežaj je ocenjen VIII—, v drugem pa se je enkrat prijel za klin (VIII, A0), tako da jo mora še dokončati.
Robert Flerin pa je takoj desno od Hidrogliserja opremil še eno kratko novo smer (30 m) m jo potem tudi splezal prosto. Ocena je VIII-.

TOMO ČESEN

ALPINISTIČNE NOVICE

Tradicionalna veleslaloma
AO Črna prireja v sodelovanju s SK Črna 17. t. m. na Grohatu pod Raduho tradicionalni veleslalom za alpiniste in planince. Ker je pozimi plaz porušil kočo na Grohatu, bodo tekmovanje izvedli v enem dnevu. Start za alpiniste bo ob 11. uri. Tekmuje naveza dveh alpinistov. Takoj po startu je približno 10 m spusta po vrvi. Nato si tekmovalca pripneta smuči, se navežeta na vrv in skušata kar najhitreje izpeljati progo. V nahrbtniku morata obvezno nositi 5 kg tovora. Ura se aktivira v trenutku, ko starta prvi tekmovalec, ustavi pa po prihodu zadnjega tekmovalca v cilj. Zmagovita naveza prejme prehodni pokal, prve tri naveze namesto kolajn vgravirane kline. Klasični veleslalom za planince bo ob 13. uri. Pravico tekmovanja imajo vsi člani PD. Prijave za obe tekmovanji bodo zbirali na Grohatu, tudi še eno uro pred startom. Držajev smuk z Velikega Draškega vrha, ki ga prireja AO Rašica, pa je zadnjič zaradi slabega vremena odpadel. Izvedli ga bodo 24. t. m. Odhod avtobusa izpred PZS bo ob 5. uri.

Drugi del izpitov za AI
Drugi del pripravljalnega seminarja za alpinistične inštruktorje se bo začel 15. t. m. ob 19. uri v Erjavčevi koči na Vršiču. Zaključek z izpiti pa bo 18. t. m.
Udeleženci morajo imeti s seboj popolno zimsko plezalno opremo, smuči, busolo in komplet prve pomoči. Zadnji dan lahko opravljajo izpite tudi vsi tisti, ki so imeli v prejšnjih letih popravne izpite.

Srečanje v Španiji
Od 1. do 4. maja je bilo v Montsseratu v Španiji srečanje prostih plezalcev, ki ga je organiziral Klub alpinistov Katalonije. Kot predstavnika Planinske zveze Hrvatske sta na tem srečanju sodelovala tudi Ivica Matkovič in Boris Čujič. Prvi dan so predvajali filme, drugi dan je bilo predavanje o medicini in o poškodbah pri tej zvrsti plezanja, pa tudi o etiki. Predstavniki vsake države (prisotni so bili Nemci, Francozi, domači in naši) so govorili o stanju prostega plezanja v svojih državah. Seveda pa so tudi plezali. Matkovič in Čujič sta med težjimi smermi ponovila v stolpu Miranda smer Visctimas del Cambio (VIII-, VII+ , povsem prosto le Matkovič) in smer Nuoves Illusions (VII). V stolpu La Ouilla sta ponovila smer Artista (VII), v stolpu La Creu pa še smeri Bandarros (VII-) in Sida (VI+).

Še nepopolno ocenjevanje
Dejan Ogrinec in Andrej Zorčič sta 27. aprila presmučala novo smer v severni steni Srednjega vrha (nad dolino Kokre). Poteka direktno z vrha na sever po snežnem razu, ki se konča z do sto metrov visokimi skoki. Pri spustu sta imela nekaj orientacijskih težav in tudi brez krajšega spusta po vrvi ne bi prišla v grapo, po kateri sta turo končala. Baronov raz sta ocenila S 5, 5+ V, 450 m. To je že četrta smučarska tura v tej steni, ki je s povprečnim naklonom in drugimi lastnostmi precej zanimiva za to zvrst alpinizma. Teden pred tem pa so Ogrinec. Marko Paternu, Aleš Fevžar in Zorčič v odličnih razmerah presmučali centralno grapo v SV steni Vrtače. Ocena: S 3, 4+, III+, 300 m. In še nekaj o ocenjevanju smučarskih spustov, ki je še vedno nepopolno. Večina navaja le oceno posameznih odsekov, redko pa je dodana tudi skupna ocena spusta na smučeh, ki je vsekakor glavno merilo za težave. Andrej Zorčič je navedel nekaj primerov za posamezne ocene.
Ocena I: izpod Kriške stene, Kotovo sedlo; II: Jalovčev ozebnik, Grintovec; III: Centralna grapa v Begunjščici: IV: Desni žleb v Kočni, Bosova grapa v Brani; V: Spomladanska smer v Kočni, Kačji jezik v Oltarju; V: Jalovec; VI: Spominska smer Nejca Zaplotnika v Kočni.
Tudi Niko Kutin je opravil nekaj podobnih spustov. V začetku aprila je kot prvi presmučal ozebnik Krasjega vrha v Krnskem pogorju (900 m, 35 do 45 stopinj). Drugega maja pa je kot prvi presmučal še Centralno grapo v Škrbinski plošči (45 do 50 stopinj, 200 m). Zadnji spust je precej težji kot spust z vrha Prestreljenika do Sedla na Kaninu.

Grki vabijo v Meteoro
Grška zveza vabi na srečanje prostih plezalcev od 13. do 19. oktobra Meteori. Kogar zanima in je pripravljen plačati prevoz do Aten in še 75 USA dolarjev, naj se prijavi na koordinacijsko komisijo za alpinizem. PZS. Dvoržakova 9.

V Paklenici je sestanek KKA
V času mednarodnega srečanja alpinistov in prvomajskega srečanja jugoslovanskih alpinistov je bil 1. maja sestanek koordinacijske komisije za alpinizem. Teme sestanka, ki so se ga udeležili predstavniki komisij za alpinizem iz Hrvatske, Slovenije, Srbije in Vojvodine so bile: tematska konferenca o alpinizmu, program dela za leto 1978 in razne tekoče zadeve.
Za tematsko konferenco, ki naj bi bila posvečena predvsem odnosu planinstvo-alpinizem, še vedno niso vse KA poslale osnovnih podatkov. Konferenca naj bi bila v začetku prihodnjega leta v tehnični organizaciji KA PSH.
V prihodnjem letu bo delo koordinacijske komisije podobno dosedanjemu. Priredili bodo zvezni seminar in sestanek alpinističnih inštruktorjev, državno prvenstvo v hitrem plezanju, nadaljevali pa tudi s pomočjo šole za gorske vodnike v Nepalu. S sovjetskimi alpinisti naj bi še naprej razvijali izmenjavo, poenotili pa bi tudi kriteri-je za pridobitev naziva alpinist, kakor tudi kriterije za naziv plezalec.
Predstavniki posameznih KA so se dogovorili tudi o sodelovanju. Objava razpisov v AN je uradna objava KKA, predstavnik KA PS Srbije uradno zastopa KKA tudi v SOFKJ. KA PZ Slovenije bo izdelala definicije ekspedicije v planinskem oziroma v alpinističnem smislu. Dogovorili so se tudi o pravilih za državno prvenstvo v hitrem plezanju, ki bi bilo nekakšna kombinacija med težavnostjo in hitrostjo.

Razpis za zdravnika odprave
Meddruštvena slovenska odprava je nenadoma ostala brez zdravnika. Zato komisija za odprave v tuja gorstva vabi zainteresirane kandidate, naj se za omenjeno mesto prijavijo v desetih dneh na PZS, Dvoržakova 9, za KOTG.

T. Č.

Na Daulagiriju in Južni Anapurni že postavili tabor I
Stane Belak in Marjan Kregar sta bazni tabor pod Daulagirijem dosegla 17. in 18. aprila (višina 4100 m). Oba sta zdrava.
Vodja naše ženske odprave na Južno Anapurno, Marija Frantar pa je sporočila, da so dekleta bazni tabor na višini 4000 m dosegla 16. aprila, osem dni kasneje pa so že postavile tabor I na višini 5700 m. Tudi z njihovim zdravjem je vse v redu.

T. Č.

Iz poročil odsekov
AO Kozjak: Na letošnjem srečanju v Paklenici je bilo 10 članov in 16 tečajnikov, skupno pa so opravili 234 vzponov. Forma vivo sta splezala Polegek in Jolič, Klin so ponovili brata Praprotnik. Zorič in Marin, Fištravec in Hribar pa Velebitaško. Jenjavo so plezali Polegek in Puhmajer ter Zorič in Golubič. Kanjon direkt (VII-) sta splezala Puhmajer in Golubič, ki je plezal tudi Joint (VII), večino časa pa so porabili za plezanje s tečajniki.
AO Celje: Matej Banič in Andrej Primožič sta prosto ponovila Ljubljansko, Primožič in Albin Simonič pa še Domžalsko. Banič in Primožič sta splezala ludi Kanjon special, Hare Krišno (VII), Banič pa še Hare Ramo. Petrovo varianto sta preplezala Polde Felicijan in Tomaž Žerovnik.
AO Trižič: Tabora se je udeležilo 8 članov in en pripravnik. Plezali so Forma vivo, Velebitaško, Levo in Desno Tržiško itd. Skupno so opravili 66 vzponov, od tega jih je bilo 20 z oceno VII, 30 pa z oceno VI.
AO Radovljica: 5 članov je opravilo 31 smeri. Blaž Jereb je z Dušanom Kocjančičem prosto ponovil Velebitaško, z Alešem Ježkom pa sta oba opravila PP Uniona.
AO Nova Gorica: 12 članov je opravilo 60 vzponov, med njimi so Velebitaška, Klin, Raz Klina, Forma viva itd. Plezali so smeri vse tja do VII. stopnje.
AO Litostroj: Bojan Slabanja in Robi Držan sta ponovila Raz Klina, Držan celo brez lestvic. Skupaj sta plezala tudi Jenjavo.
AO Črnuče: Mirko Kranc je z Jeljo Tajnik (AO Ravne) prosto splezal Ljubljansko, Velebitaško in Kačo, oba pa sta PP Petrovo varianto in Švicarsko, Ljubljansko, Union in Petrovo varianto sta prosto plezala Marjan Kovač in Dragan Todorovič.
AO Domžale: Silvo Karo je sam prosto splezal Karabore, dvakrat je sam sestopil po Brahmovi, soliral pa je tudi Velebitaško (3. SP).
AO Rašica: Med najpomembnejšimi smermi so: Šubara, Union, Fanikina, Velebitaška, Ljubljanska. Vse te sta splezala Dušan Doljak in Andrej Žnidaršič. Andrej Grum in Silvo Babič pa Klin, Ljubljansko in Karabore.
Soški AO: V Paklenici je bilo 7 alpinistov, 2 pripravnika in 4 tečajniki. Preplezali so 54 smeri, od tega 2 vzpona VIII. stopnje in 9. vzponov VII. stopnje. Darko Podgornik in Vojko Panjtar sta ponovila El Condor passa, oba pa prosto Velebitaško in Forma vivo. Njihov tečajnik. 10-letni Samo Rovšček je z očetom Tomom splezal Celjski steber, Zgrešeno, Šaleško in Karabore.
AO Matica: Janez Marinčič in Darjo Durjava sta prosto splezala kombinacijo Kače in Funkcije. Andrej Petrovčič in Jana Ogrinc sta na isti način splezala Velebitaško, Petrovčič pa je s soplezalcem prosto ponovil še Ljubljansko.
AO Mengeš: Metod in Simona Škarja ter Janez Kešnar so desno od Stimule splezali smer Joint (VII-, visoka je le 30 m). Sploh je v tem delu (nad parkiriščem) precej kratkih »smeri«, nekatere so dolge le po 15 m, 20 m. Morda bi jih bilo dobro, npr. v Alpinističnih razgledih, narisati, da ne bi prišlo do zmešnjav. Vine Cotman in Smiljan Božič sta prosto ponovila Kanjon direkt, Hare Krišno, Božič pa še Hare Ramo. Janez Kešnar in Simona Škarja sta prosto preplezala Velebitaško. Cveto Jagodic je v Klinu počival v klinu pod ploščo, sicer pa je vse splezal prosto (v navezi s Cotmanom) Metod in Tone Škarja sta prosto zlezla Petrovo varianto, nato pa še Švicarsko (VII,- Tone enkrat A0). Splezala sta tudi original Slovensko, Metod prosto (VIII-, ena najlažjih osmic). Plezali so tudi v Ospu, kjer je Kešnar v navezi s Smiljanom Božičem prosto ponovil Črni kamin. Strinja se z oceno VII + (kaže 2. PP).