Delo, Šport: ... Vrsta odličnih vzponov v granitni steni El Capitana

Lani je bilo v tej 1200 m visoki steni preplezanih veliko novih in težkih smeri — Ekstremni solo vzponi — Hitre ponovitve
KRANJ — Ena najtežjih sten na svetu, El Capitan, leži v ameriškem nacionalnem parku Yosemiti. Tudi našim plezalcem že nekaj časa ni neznana in tako kot drugod so tudi v njej dosegli pomembne uspehe. Je pa na dlani, da največje stvari v njej počenjajo ameriški alpinisti, ki do potankosti obvladajo tehniko plezanja v tem 1200 metrov visokem zidu.
Lansko leto je bilo v njej preplezanih še posebno veliko pomembnih stvari. Naj začnemo najprej s prvenstvenimi vzponi. Kljub temu, da stena z vrisanimi smermi kaže podobo mreže, pa se še vedno najdejo plezalci z novimi idejami. Randy Leavitt in Greg Child sta naredila novo smer v JV steni El Capa, poteka pa med smerema Tangerine Trip in Zenyatta. Imenovala sta jo Lost In America, ocenjena je s VI, A5, 5.10. To je smer, v kateri so težave porazdeljene od začetka do konca, vmes pa je nekaj kočljivih tehničnih detajlov. Že ocena A5 marsikomu veliko pove. Če povem, da v ta razred tehničnih težav spadajo, denimo, nihanje prečnice na hudičevih krempeljcih, potem je tudi širšemu krogu alpinistov že bolj jasno, drugi si pa to najbrž težko predstavljajo. Leavitt in Child sta fiksirala le en raztežaj smeri in za steno porabila deset dni plezanja. Smer poteka samostojno 13 raztežajev, potem pa se v zadnjih treh pridruži smeri Zenyatta.
Atlantic Ocean Wall (VI, A5, 5.10) je še ena velika smer, ki je na novo začrtana v JV steni. Preplezala sta jo John Middendorf in Trade Winds (VI, A5, 5.9).
Walt Shipley je kot prvi sam splezal smer North America Wall, ki sta jo kot prva Jugoslovana plezala Podgornik in Kozjek. Kdor je videl njun film iz tega vzpona, si lahko predstavlja, kaj vse je moral početi Shipley pri tem prvem solo vzponu. Zanj je potreboval 5 dni in pol, opremil pa je prve štiri raztežaje. Pred nekaj leti je nekaj podobnega poskušal že Ed Drummond, vendar so ga morali malo pod vrhom potegniti iz stene.
Toda v El Capitanu ne solirajo le moški. Tu so tudi ženske, resda jih je mnogo manj, a niso nič manj drzne. Lansko leto je bil opravljen drugi solo vzpon ženske prek te stene. Sue Harrington je solirala smer Zodiac (5 dni, opremila prve štiri raztežaje!) Nekaj plezalcev je poskušalo ponoviti že »klasične« smeri kar najhitreje, v čim krajšem času. Steve Schneider in Rick Cashner sta znano smer Salathe Wall zdelala od tal do vrha v 14 urah, s tem, da nista imela nobenega raztežaja opremljenega! Vse skupaj sicer ni bilo tako gladko. Pod vrhom je Schneider padel kakih 10 metrov in na videz nedolžen padec se je zanj končal s polomljenimi zobmi in precej poškodovanimi prsti na rokah.
Corbelt in Middendorf sta fiksirala vrvi do Mamutove terase, potem pa zelo hitro splezala Shield, imela sta le en bivak. Francoska naveza je sporočila, da je splezala Nose v El Capu in Regular Route v steni Half Doma. Obe v 25 urah. Toda lokalne informacije kažejo na daljši čas.
Še dva hitra vzpona sta vredna omembe, čeprav sta nekoliko starejšega datuma. Januarja 1984 sta Mike Corbett in Rick Cashner splezala John Barbella v desetih dneh. Vključno z varovališči sta zavrtala 58 lukenj (med njimi 19 svedrovcev). Plezalca sta vzpon začrtala po strmi, zlati steni med smerema New Jerrsey Turnpike in Iron Hawk. Prvi se pridruži po 15 raztežajih in tudi v tej je nekaj precej težkega prostega plezanja, prevladuje pa seveda tehnika. Španska plezalca, brata Gallego pa sta novo smer splezala v JZ steni El Capitana. Ta smer, Heart Attack sta jo imenovala, leži zraven, smeri Heart Rout. Za razliko od drugih vzponov sta jo Španca dokončala v približno dveh mesecih in pri tem fiksirala vrvi skoraj čisto do roba stene.
V isti steni sta bili splezani še dve novi smeri. Desno od West Face Route sta Bill Russell in Doug McDonald preplezala smer Fuck-allWall z oceno VI, 5.10, A3, imenujejo jo tudi Mr. Midwest. Ima 12 novih raztežajev. Prvo ponovitev omenjene smeri sta opravil Tucker Tech in Frank Saunders, ki sta za razliko od prvih dveh prosto splezala še tri raztežaje več.
Desno od te smeri (in levo od smeri Mirage) pa sta Steve Bosque in Dan McDevitt potegnila 11 novih raztežajev dolgo smer Realm of The Flying Monkies. Ocenila sta jo 5.10. A3.

MOGOČNA STENA - El Capitan.

Preidimo sedaj na solo vzpone, ki tudi v El Capu premikajo mejo človeških fizičnih in predvsem psihičnih zmogljivosti vedno višje. Charles Cole je opravil prvi solo vzpon smeri, ki začne desno od smeri Mescalito, potem ima štiri raztežaje skupno z njo, izstopi pa levo od nje, prek strme vršne glave. Vzpon je Charlesu vzel 12 dni, potem ko je prve štiri raztežaje fiksiral z vrvjo. Čeprav ime smeri do sedaj še ni znano, menijo, da je plezal smer Nose v 13 urah. Ta dva sta še leto poprej v 15 urah ponovila smer Triple Direct.
Drugo ponovitev smeri Sunkist, lepe linije, ki poteka čez vršno glavo blizu Shielda, sta opravila Rick Piggot in Carmel Schminnel v desetih dnevih plezanja. Prvo ponovitev taiste imata že iz leta 1982 Charles Wheeler in Lydia Bradey. Prvo ponovitev je doživela tudi smer Lunar Eclipse (desno od Zodiaca), pripada pa Tuckerju Techu in Franku Saundersu.
Med temi vzponi naj le kot intermezzo omenim, da je ena naveza splezala smeri Aurora in Zevatta, v katerih sta plezalca po besedah poročevalca »kar precej vrtala«. Vsekakor za njihove pojme - nezaželeno.
In še nekaj zanimivega: Skoki s padali so bili izvedeni iz Rostruma, Procelain Wall in Yosemite Point, da seveda ne omenjam že običajne skoke iz El Capitana, Half Doma in Glacier Pointa. A ker so tovrstni skoki prepovedani, imen seveda ne navajajo.

TOMO ČESEN

Vodnik za Marjan
Alpinistični odsek PD Mosor -Split je ob začetku tekmovanja »Marjan 86« predstavil tudi ličen vodniček, ki sta ga pripravila Ivica Piljič in Zlatko Kunosič. Klasičnega žepnega formata (11x16 cm), broširan, 58 strani in tri priloge (fotografije ostenij) v posebnem žepku, lep jasen tisk, nekaj črnobelih fotografij in shema vseh smeri. To so osnovne tehnične karakteristike. Druge je potrebno poiskati v odličnem tisku, ki njihov priljubljeni Marjan ne predstavi le plezalsko, temveč vsestransko: zgodovinsko, geološko itd. Posebnost vodnika je tudi, da ima osnovna navodila prevedena v italijanski, angleški in francoski jezik. Če ga drugje ni mogoče dobiti, ga velja naročiti pri založniku: PD Mosor, Marmontova 2, 58000 Split.

Tekmovalno plezanje zaživelo z Marjanom
Vsi udeleženci plezalne tekme v Splitu so bili zelo zadovoljni - Tekme na tujem
LJUBLJANA - Čeprav je bilo lani celo že državno prvenstvo, je tekmovalno plezanje postalo pri nas aktualno pravzaprav šele s tekmovanjem »Marjan '86«. Člani AO in PD Mosor iz Splita so ga več kot dobro pripravili. Posneli pa so tudi za poltretjo uro video programa, ki ga že uporabljajo za propagiranje alpinizma.
Plezanje na Marjanu se je udeležilo 30 tekmovalcev. Razveseljivo je, da niso bil le iz Slovenije in Hrvaške, prišli tudi iz Makedonije in celo Vojvodine in štirje tujci, ki so za tekmovanje izvedeli v Paklenici.
Tadej Slabe, ki je renome našega najboljšega (športnega) plezalca utrdil še s prvim mestom, je nadvse zadovoljen. Toda takih srečanj bi moralo biti še več, pravi. Zavedam pa se, da vsi pričakujejo tudi, da ga bomo sedaj pripravili mi - na Črnem kalu. Res ga bi morali. Toda kdo ga bo? Mi, ki prav sedaj stopnjujemo priprave? Julija bosta v Italiji dve tekmovanji, pripravljam se na preskus v Franciji in potem še v ZRN, za jesen pa načrtujemo veliki finale z obiskom avstralskih plezališč; tam zadnje čase dosegajo največ. Tudi Metod Škarja, ki je bil drugi, seveda trdo trenira in resno računa, da bo šel tudi letos vsaj na italijanska tekmovanja. Tam sem bil lani celo manj živčen, kot na Marjanu, gladko je šlo tja do IX-. Za tiste, ki mislijo, da nekateri nimamo treme, pa naj povem, da je le-ta normalna.
Vladimir Paušič z Reke, ki je bil sedmi: V Splitu smo doživeli resnično nekaj izrednih trenutkov. Pripombe? Če iščeš, vedno kaj najdeš. Pa se zavedamo, da je to šele začetek, da z organizacijo takih tekmovanj pri nas nihče nima posebnih izkušenj ... In upam si trditi, da imajo taka tekmovanja, čisto lahko pa bi jim rekli tudi srečanja, še lepo prihodnost. Moram povedati, da o nečem takem razmišljamo tudi v našem odseku.
Boris Čujič, Inky iz Zagreba, ki je dobro znan tudi naši alpinistični javnosti, je bil tudi zelo konkreten: Organizacija je bila izjemna. Mislim, da kaj takega lahko pripravijo le Splitčani. Pa tudi gledalci — navijali so in ploskali. Bilo je veliko dobre glasbe, pravi show. Res se to razhaja s klasično predstavo, da je alpinizem šport brez gledalcev, vendar me vse to ni motilo, celo užival sem. To je treba doživeti. Glede pravil pa - potrebno jih bo še nekoliko dodelati.
Eden od opazovalcev je komentiral plezanje v smeri Čarlijev klub (VIII -, VIII), ki sta jo zmogla le Slabe in Škarja: Opazovati ju je bilo pravi užitek. Kot bi gledal balet, kot da za njiju ne veljajo sile teže.
Na radiu Split pa je bilo večkrat poudarjeno: gre za izredne športnike, ki so prišli na tekmovanje za svoj denar (!) - mi pa si vrhunskega športa ne znamo več predstavljati brez astronomskih dotacij!? In v ponedeljek, dan po razglasitvi zmagovalcev sta bila predstavnika organizatorjev Matkovič in Piljič gosta 20 minutne oddaje, ki so jo (v živo) oddajali za vso Hrvatsko. Kaj takega si še pred nekaj tedni ne bi znali niti predstavljati. Večina se strinja, da ima Split z Marjanom idealne možnosti, da se razvije v velik, celo evropski center prostega plezanja. Povezave s svetom so skoraj idealne, stene so blizu in plezati je mogoče skozi vse leto turistične infrastrukture pa jim tudi ne manjka. Ko bi vsaj še naše krovne planinske organizacije jasno izrazile svoja stališča in razgrnile (eventualne) načrte.

• Na letošnji dan mladosti, v nedeljo, 25. maja, bomo tudi pri nas doživeli, da bo plezanje in planinstvo nasploh, skoraj povsem zapolnilo televizijske ekrane. Velik del dneva bomo namreč lahko občudovali (seveda če slabo vreme ne bo prekrižalo računov) ekstremno plezanje v Osapski steni. Smer, ki so jo izbrali za navezo Slabe-Rehberger, je Goba, pripravljenih bo dovolj kamer za direkten prenos, obljublja pa tudi povzetek, za tiste, ki ne bodo mogli ves čas sedeti pred ekrani. Dovolj bo menda tudi alpinističnih filmov, celo najnovejših z letošnjega festivala v Trenta. Pozabili ne bodo tudi na prikaz življenja v zaselku pod steno. Obeta se nam torej več kot zanimiv dan.

FRANCI SAVENC

Nova v Ospu
Igor Badalič (AO Nova Gorica), Jure Bogataj, Marko Čufer in Uroš Rupar (zadnji trije AO Škofja Loka) so 5. t. m. 20 m levo od Stebra jutranje zarje potegnili novo smer Hard Rain. Visoka je 70 m in prvi plezalci so jo ocenili VII, v steni pa zavrtali precej svedrovcev. Prva sta smer ponovila 17. t. m. Edo Kozorog in Darko Prapotnik (oba Soški AO). Kozorog, ki je plezal prosto je povedal, da težave ne presegajo VII+, je pa preveč svedrovcev. Sicer pa je smer lepa in poteka v dobri skali. Dva dni za tem je 2. ponovitev opravil Igor Kalan s Petro Vencelj (AO Kranj) in smer prav tako ocenil s VII-, v celoti pa je težja od Muhe in Italijanske.

Rally preložen
AO Bohinj in AO Gorje sta alpinistični smučarski rally preložila zaradi slabih razmer. Tekmovanje bi moralo biti 20. t. m., sedaj so ga prestavili na 11. maj. Zbor udeležencev in prijave ekip pa je dan prej do 20. ure v Domu na Komni.

ALPINISTIČNE NOVICE

Ponovno obiskali Kugelstein
Konec tedna so mariborski alpinisti zopet plezali v Avstriji. Dostop do te stene je iz Gradca po avtocesti proti Salzburgu in po 15 km je odcep za vas Peggan. Od tu vodi pot prek reke Mure in mimo manjše elektrarne do stene. Iz Maribora je približno 85 km. Stena je visoka do 180 m, od tega je težjih prvih 100 metrov. V njej je približno dvajset smeri in variant. Večinoma gre za smeri, ki so bile splezane po letu 1970 in danes so že vse splezane prosto. Plezanje je povsem varno, saj so stojiščni in vmesni klini povsem zanesljivi. Težave segajo (kot pravijo) vse tja do X. stopnje. Za to področje je značilno, da ni kakšnih posebnih kaminov in poči, gre predvsem za plezanje v odprtih ploščah. Sicer pa je Kugelstein le ena izmed sten, ki jih je v okolici Gradca še precej. Vse so opisane v vodničku Grazzer-Berglland. V soboto, 19. t. m. sta Armand Polegek in Marko Lukič plezala Severni steber, Lukič prosto (VII-), potem pa še smer Girandolen (V, A2), ki sta jo splezala tudi Drago Prapotnik in Sašo Puhmajer.

Alpinizem kot fakultativni predmet na FTK
Vid Mesarič sporoča, da se bodo na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani le začeli ukvarjati tudi z alpinizmom kot fakultativnim predmetom. Za izvajanje programa praktično ni nobenih sredstev in zato bo v začetku dobrodošla vsaka pomoč pripravnikov za gorske vodnike, vodnikov in inštruktorjev v obliki amaterskega dela. Tudi opreme ni dovolj, a upajo, da bo kasneje bolje. Vid Mesarič je tudi že sestavil predlog o izvajanju predmeta, v katerem naj bi v 15 urah (teoretično in praktično) spoznal študente z osnovami alpinizma

V Grčiji tudi Celjani
Aprila so Matej Banič, Polde Felicijan, Iztok Ivakič, Igor Izlakar, Andrej Primožič, Aleš Stopar, Darjan Turnšek in Tomaž Žerovnik (vsi so člani AO Celje) štiri dni preživeli v grški Meteori. Splezali so več kot sto smeri, od tega več kot polovico z oceno VI in več. Zaradi nepoznavanja stolpov in smeri (vodnika še ni) se je večkrat zgodilo, da niso niti vedeli imena smeri, ki so jih preplezali. Banič in Primožič sta med drugim 10. t. m. opravila 1. PP smeri Missing Link v stolpu Ypsilotera (VI+, 120 m), naslednjega dne pa je 2, PP iste smeri opravil še Felicijan z Žerovnikom. Izlakar je z Ivakičem plezal še Južni steber v stolpu Bischonfsmütze s Stoparjem in Turnškom pa smer Škorpion v stolpu Spingel.
Vendar tudi v domačih stenah niso ostali brez vzpona. 20. t. m. sta Franci Horvat in Tonči Jesenek v Klemenči peči splezala Levi raz, sestopila po smeri Mimo zoba, potem pa še Črno planiko.

Popravek za Manaslu 86
V zadnjih AN je prišlo pri višini participacije za alpiniste za makedonsko odpravo na Manaslu do napake. Namesto 550 je treba za sodelovanje na odpravi odšteti 5500 USA dolarjev in zraven še 60 milijonov starih dinarjev.

Jeseniški klini na prodaj v Paklenici
Na vsakoletnem alpinističnem taboru v Paklenici bo AO Jesenice prodajal svoje kline po 400 din. Pozneje bodo v prodaji po 600 din.
Med prvomajskim srečanjem bo možno dobiti tudi plakate z vzhodno steno Cerro Torreja.

V pozdrav 1. ženski odpravi
Vsem, ki sodelujejo in spremljajo v duhu našo odpravo, je namenjena ta povest. Naj nas poveže, da bomo kot velika družina stremeli za skupni uspeh! To so besede, ki jih je v uvodu v brošuro skromnega videza napisala Ivanka Komprej, iz Prevalj avtorica povesti, ki je po zasnovi in namenu pri nas posebnost.
Posebno mesto med vsemi, ki držijo pesti za naše alpinistke (lete so sedaj že pod južnim vrhom Anapurne, najtežjim ciljem, ki so si ga doslej izbrale), imajo prav gotovo njihove matere in očetje. To ve Komprejeva zelo dobro, saj je z odpravo v Himalajo odšla tudi njena hči Irena. In da bi odpravi dodala svoj prispevek, je napisala povest, ki jo je izdalo PD Prevalje v nakladi 1200 izvodov. Ker je vsebina taka, da pritegne — vse se vrti okoli alpinizma — bo brošur prav gotovo še premalo.

FRANCI SAVENC

Odprto prvenstvo v hitrostnem plezanju
V Paklenici bo 2. maja ob 10. uri nad parkiriščem odprto državno prvenstvo v hitrostnem plezanju.
Komisija za alpinizem Hrvatske je za uradni začetek alpinističnega srečanja določila 27. t. m., srečanje pa naj bi se končalo 3. maja. Za vsak večer predvidevajo v hotelu Alan predavanje z diapozitivi. Za nacionalni park Paklenica pa je najpomembnejše: vse prosijo, da bi za seboj pospravili.

Cerro Torre se predstavlja v Cankarjevem domu
Uradno predavanje o slovenski alpinistični odpravi v vzhodno steno Cerro Torreja bo v torek, 6. maja ob 19. in 21. uri v Srednji dvorani Cankarjevega doma. Vstopnice po 300 din so že naprodaj pri blagajni CD. Predavanje bo z diapozitivi (muitivizija - trije projektorji), poleg tega pa bo prikazan tudi 16 mm film Matjaža Fištrovca, za katerega pravijo, da je zares vreden obiska. To bo premiera tega filma pri nas, štiri dni pred tem pa ga bodo prikazali tudi na festivalu alpinističnih filmov v Trentu.

T. Č.

Slovarček za planince
Sodelovanje planincev treh sosednjih dežel Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije je obrodilo že šte-vilne sadove. Zadnji je trijezični slovarček za planince, po katerem bodo radi segli številni planinci.
Slovarček je izšel v treh delih, tako da je v vsakem zveščku (11,5 x 16 cm) vodilen po en jezik, tako da ni težav, če hočemo najti ustrezen izraz v katerem izmed treh jezikov. Na 70 straneh je zbranih večina najpogostejših izrazov v zvezi z gibanjem v gorah, v manjši meri tudi planinsko izrazje s področja vremenoslovja, nevarnosti in reševanja, turnega smučanja ter favne in flore.
Slovarček je pripravil Tržačan Franco Slataper, za izid pa ima največ zaslug njegova urednica Darinka Petkovšek. Za slovensko izrazje je pomagal še Pavle Šegula, za nemško pa Ferdinand Thomaser in Dorothea Mussner. Natisnili so ga v ljubljanski tiskarni Tone Tomšič, cena pa je subvencionarna je (seveda glede na stroške) 1 500 din. Slovarček, ki ima tudi tradicionalni »trideželni« kartonski ovitek, je že naprodaj v ekonomatu PZS, pa tudi v knjigarnah.

I.D.