Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 14.04.1986

Delo, Šport: ... Slabe pred Škarjo v prvem športnem plezanju pri nas

Tekmovanje na Marjanu je vzbudilo precej zanimanja tudi med gledalci — Smer Charlijev klub sta preplezala le najbolje uvrščena

ZANIMIVA PREIZKUŠNJA – V steni Marjana

SPLIT — Po vzoru Italijanov so tudi v Splitu pripravili prvo tekmovanje v športnem plezanju. Udeležilo se ga je 24 tekmovalcev, iz Slovenije pa jih je bilo le šest. Člani AO Mosor Split so tekmovanje priredili tudi zaradi popularizacije alpinizma in predvsem plezanja v Splitu.
Vsi tekmovalci so prispeli v Split že v petek zvečer in prespali v koči na Marjanu, naslednji dan (5. t. m.) pa so se pomerili na prvi tekmi. Točkovali so vsak vpeti klin (10 točk za vsakega), za padec je vsak plezalec dobil 5 negativnih točk, vrniti pa se je moral na prvo počivališče. Merili so tudi čas, vendar ta ni bil odločilen. Le v primeru, da sta imela dva tekmovalca enako število točk, je bil boljši tisti, ki je za plezanje porabil manj časa.
V soboto so plezali dve smeri, Popaja (VI+) in Ogledalo (VII-). Vendar pa sta imeli obe smeri ključno mesto že takoj na začetku, tako da nekateri sploh niso mogli vpeti prvega klina. Za prvo smer je bilo na voljo 10 minut, za drugo, ki je bila še posebno lepa pa še 5 minut več.
Za finalni del tekmovanja, ki je bil v nedeljo, se je uvrstilo 10 tekmovalcev iz sobotnega dela. Najprej so plezali smer Charlijev klub (VIII-). Najtežje mesto je bilo 8 m previsa s podobno skalo kot je v Ospu. To smer sta čisto do konca splezala le Slabe in Škarja. Na koncu so plezali še v smeri Marulianius, vendar je nihče ni splezal (ocena predvidoma okoli IX+). Slabe in Škarja sta imela enako število točk, vendar je imel Slabe boljši čas. Končni vrstni red: 1 Tadej Slabe (AO Matica), 2. Metod Škarja (AO Mengeš), 3. Brane Vezovnik (AO Ravne), Miha Praprotnik (AO Matica) itd.
Za prva tri mesta so tekmovalci prejeli pokale, vsi pa priznanja. Organizacija je bila dobra, napovedovanje po zvočniku, zbralo se je tudi okoli 300 gledalcev. V petek zvečer je bila v mestu promocija vodnička Kozjak, v soboto zvečer so bili na sporedu alpinistični filmi, zadnji večer pa so tekmovalci lahko svoje plezanje gledali na video posnetkih. Vsi so dobili tudi majice z emblemom tekmovanja.
Škoda le, da na tekmovanju ni bila boljše konkurence, morda je vzrok za to velika oddaljenost.

TOMO ČESEN

Lani en sam alpinist
V glasilu PZ Hrvaške Naše planine je v uvodnem pregledu aktivnosti za lansko leto tudi povzetek o delu komisij. Organizirali so plenum, bili na dveh sestankih KKA, trije inštruktorji pa na seminarju ... En sam pa je lani (kaže, da velja to za vso Hrvaško) opravil izpit in postal alpinist. Drugi pa so opravili med 1200 in 1300 tur, kar 27 jih je bilo na taboru v Chamonixu. Imeli so tudi dve odpravi: PZ Zagreba na Handoy. PDS Velebit pa na Ruvenzori in Kilimandžaro.

Dvojka v steno Everesta
Velike odprave v Himalajo so zastarele - to je znano že nekaj časa. Nekaj veljajo le še drzni vzponi prek sten in težkih grebenov. Kisik je že skoraj pozabljen in ga jemljejo odprave s seboj pretežno le še v medicinske namene. Pojavljajo se tudi že prvi samohodci s cilji, ki si jih še pred leti ne bi sramovala nobena odprava  ...
Poljska naveza Tadeusz - Aleksandr Lvov je odpotovala v Nepal z željo, da prepleza JZ steno Everesta na alpski način v prvenstveni smeri.

Cartrans za planince
Pred nekako tremi leti so v Celovcu v okviru zveze slovenskih zadrug ustanovili delniško družbo Cartrans (v njej so zaposleni le koroški Slovenci), ki deluje na celotnem področju turizma. Njen zastopnik v Sloveniji je alpinist Rudi Zaman iz Tržiča, ki se je še posebej posvetil planinskemu turizmu. Organiziral je že več obiskov naših gora, pomagali so naši ženski himalajski odpravi, sredi junija naj bi šel na pot tudi prvi treking (v Peru, vodil ga bo Tine Mihelič), pripravljajo sodelovanje pri delu »naše šole« v nepalskem Manangu, popotovanje po gorah Aljaske, so tudi člani YU Ski poola. Že lani so v Jugoslavijo pripeljali okoli 50.000 gostov, letos računajo na še večji obisk in precejšen del naj bi obiskal tudi gorska področja. Sodelovanje Avstrije in Jugoslavije, vmes pa letališče na Brniku (kjer je za sedaj tudi sedež predstavništva), vse to daje poslovanju Cartransa izredne možnosti. Samo v Avstriji prodajajo njihove kataloge na 112 mestih.

ID

ALPINISTIČNE NOVICE

Stene Slovenije
Cankarjeva založba ima že vse gradivo za našo prvo edicijo, ki bo po vsebini sicer podobna vodnikom, pa bo vendarle nekaj več. Tineta Miheliča in Rudija Zamana, ki sta jo pripravila s sodelavci, so pri izbiri smeri vodili namreč kar trije kriteriji: estetsko načelo, regionalna zastopanost in zgodovinska osnova. Sicer pa precej pove že naslov Stene Slovenije - sto izbranih plezalnih vzponov. (Ob natančnejšem pregledu vsebine pa je moč ugotoviti, da jih bo predstavljenih celo kako četrtino več.) Anketa, ki je bila vsaj za naše alpinistične razmere zelo uspešna, je bila osnova za izbor, drugo pa so dodali še poznavalci. Kar 49 gora oz. sten je zajetih, vse od Pece in Raduhe ter vrste sten v Savinjskih in Kamniških Alpah do Osapske stene. Ne manjkajo pa seveda tudi »velike« stene, Travnik, Šite, Špik, Stena itd. V knjigi bo tudi veliko fotografu in pa seveda sheme za vse smeri. Če upoštevamo še kvaliteto Miheličevega pisanja, potem je jasno, da bomo — morda še letos - iz Cankarjeve založbe planinci dobili še eno izjemno delo.

I. D.

Tudi letos treking po Nepalu
Naši planinci so že nekajkrat obiskali Nepal. Spoznali so Katmandu, Pokro ter po planinsko obkrožili pogorje Anapurne, osemtisočaka, ki ga je človeška noga osvojila kot prvega. Letošnje leto organizira komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS popotovanje v Solu Kumbu, deželo Šerp, prav pod Everest. Na teh poteh se srečujejo domačini, romarji in popotniki iz vsega sveta. Solu Kumbu je tako kot ves osrednji in severni del Nepala dežela gora, voda in ledenikov ter je sorazmerno kmetijsko bogata.
Vsako popotovanje po Nepalu se začne v Katmanduju. Tudi letošnje, ki je predvideno za oktober in november. Potem pa z avtobusom mimo vasi Pedi, Kirantičap, Jarsa, Tose in do Žiri. V tej vasici z bolnišnico in letališčem se treking nadaljuje peš. Pot vodi po pobočjih, se vzpenja na grebene in sedla, se spušča v doline himalajskih rek, ves čas skozi zanimiva naselja domačinov, kjer popotnik najde hrano, pijačo in zatočišče. Vsak dan je za okoli 5 do 7 ur zmerne hoje. Prenočevanja so predvidena v vaseh Čangme, Sete, Džumbesi, Tošindu, Kari Kola, Lukla, Namče Bazar, Tjanboče, Feriče in Lobuče. Iz zadnjega zaselka je v načrtu vzpon po ledeniku Kumbu v bazni tabor Everest in na razgledni vrh Kalapatar (5100 m), s katerega je enkraten pogled na Mt. Everest in njegovo južno steno, na ledeni slap in v zahodno globel, še posebej pa na jugoslovanski zahodni greben.
Vse, ki jih zanima to popotovanje, vabi KOTG, da se prijavijo do 15. maja na PZS. Kasneje bo za vse prijavljene udeležence pogovor, na katerem bodo posredovali natančna navodila. Čas trekinga po Nepalu je od 17. oktobra do 16. novembra. Orientacijska cena je 15.000 dinarjev in 1500 dolarjev.

Vzponi Ivice Matkoviča
V drugi polovici marca je Ivica Matkovič (AO Mosor-Split) v navezi z Zdenkom Mijaničem opravil nekaj dobrih vzponov. Na Kozjaku sta 15. marca opravila 3. ponovitev smeri »Tanjin 2,« ki je visoka 150m. Pri tem je Matkovič smer kot prvi splezal prosto in jo ocenil VIII-/VII+. Naslednji dan sta na Mosorju kot prva ponovila smer Munja (150 m, VI, A2e). Naslednji teden pa sta plezala v kanjonu Paklenice. Prosto sta ponovila Karabore, Matkovič pa je prosto (v nevezi z Mijaničem) splezal še Smer desno od Hare Krišna (VII+, VII) in Klin (VIII, VII). Za konec sta plezala še Raz klina in v tretji tehnični dolžini izgubila vsak po eno streme.

V Avstriji še najbližje
Alpinisti AO TAM in AO Kozjak so zadnjo soboto plezali v SV steni Kugelsteina blizu Gradca, ki jim je še najbližje. Zaradi nizke nadmorske višine je primerna za plezanje zgodaj spomladi in pozno jeseni. Skala je odlična, smeri pa dobro opremljene, tako da je možno varno plezanje. Drago Praprotnik in Sašo Puhmajer sta 5. t. m. splezala smer Z, ki sta jo Armand Polegek in Marko Lukič splezala prosto. Dušan Golubič in Milan Jolič ter Polegek in Lukič pa so splezali še smer Girandolen.

V Ospu zmeraj živahno
Robi Držan (AO Litostroj) je 5. t. m. plezal brez lestvic Gobo in zanjo potreboval dve uri. Edo Kozorog je v navezi z Markom Pagonom (oba SAO Tolmin) prosto ponovil Muho (VII), ki jo je splezal tudi Igor Kalan s Petro Vencelj (AO Kranj). Andrej Jaklič in Jože Jagodic sta plezala Indijansko poč (prosto). Zoran Gričar in Mirjam Brilej pa Medota.

Odpravi Daulagiri in Južna Anapurna že na poti
Iz Katmanduja sporoča Stane Belak da so 11. t. m. že odšli proti Pokri. Vsi so zdravi. Obe odpravi imata zveznega oficirja iz ministrstva za turizem in posebno ženska odprava je nad svojim zadovoljna. Opremo je v Katmanduju zaradi dokaj visokih cen težko dokupovati.
Sporočajo tudi to, da je Čo Oju (8201 m) prost v zimski sezoni 1987/ 88.

Spominski turni smuk GRS Bovec
Gorska reševalna služba iz Bovca vabi na tradicionalni spominski turni smuk posvečen Damjanu Mlekužu in Igorju Markiču v soboto, 19. t. m. s pričetkom ob 8. uri. Zbor udeležencev je na zgornji »D« postaji kaninske žičnice. Turni smuk bo vodil pod grebenom Lope in Črnelskih vršičev do pod vrh Rombona (možen vzpon na vrh) ter s sestopom prek planine Goričica v Bovec. V primeru slabega vremena bo turni smuk prestavljen na 26. t. m. Potrebna je smučarska in planinska oprema.

Festival alpinističnih filmov v Trentu
Kompas in Planinska zveza Slovenija prirejata 3-dnevno potovanja z avtobusom na 34. mednarodni festival alpinističnih filmov v Trentu, na katerem bodo sodelovali tudi jugoslovanski avtorji. Odhod je 1. maja, cena potovanja za osebo pa je 27.900 din. Vstopnino za ogled festivala mora plačati vsak udeleženec sam. Prijave sprejemajo vse poslovalnice Kompas in druge pooblaščene turistične agencije do zasedbe prostih mest, vendar najkasneje do 10 dni pred odhodom. Potovanje bo realizirano, če se bo prijavilo najmanj 35 potnikov.

Bilten o Nebeških gorah
Člani lanskoletne odprave v Tie Šan so izdali bilten, v katerem so strnili vse gradivo o odpravi in gorstvu katerem je bilo prej bolj malo znane ga. Pred Jugoslovani sta bili tu le dve tuji odpravi (ameriška in češka). Naši alpinisti so preplezali nekaj prav težkih smeri, med njimi precej prvenstvenih. Poleg vsega je v biltenu tudi preglednica našega alpinističnega udejstvovanja v gorah Sovjetske zve; (Kavkaz, Pamir, Tien Šan in Krim), ki jo je prispeval Franci Savenc. Bilten je mogoče kupiti na PZS ter prostorih AO Kamnik in SAO Tolmin.

Bilten o Tien Šanu
Člani lanske odprave v Tien Šan izdali bilten o teh gorah Sovjetske zveze. Ker sta pred njimi v tem področju delovali le dve tuji odpravi, je bilo na voljo malo uporabnin podatkov. Prav zato so se odločili za izdajo takšnega biltena, ki bi te stene približal alpinistični publiki. Prodajajo ga po 400 din, možno ga je dobiti na AO Kamnik in Soškem AO, dobili pa bodo tudi na PZS.

Z Železničarjem v Grčijo
PD Železničar in TTG sta že pri pravila program osemdnevnega izleta v Grčijo, ki bo od 13. do 20. septembra s kombiniranim prevozom vlak-avtobus. Prijave sprejemajo v pisarni PD Železničar, Tri OF 3/1 od 15. t. m. dalje.

Smučarski rally sedaj tudi pri nas
Ta zvrst, ki je zmes turnega smučanja in alpinizma, je po svetu že močno priljubljena - To tekmovanje bodo prvič pri nas izvedli 20. aprila na Komni - Za sedaj bo rally trajal samo en dan
LJUBLJANA — Smučarsko alpinistično tekmovanje (v tujini znano kot ski rally) je zmes turnega smučanja, teka na smučeh in plezanja. V alpskih deželah, a tudi na Poljskem in na Češkoslovaškem postaja vse bolj priljubljeno in vsako leto privabi več alpinistov in smučarjev. Pri nas pa je to tekmovanje skorajda neznano. Zanj vedo le redki posamezniki, ki so že sodelovali na teh tekmovanjih v tujini. Eden izmed njih je tudi Cveto Podlogar z Bleda, bivši član državne reprezentance v smučarskih tekih in alpinist, ki je opisal to smučarsko tekmovanje.
Razdeljeno je ponavadi na dve etapi in skupaj traja dva dni. Prvi dan udeleženci na smučeh opravijo gorsko turo, katere čas je omejen približno na šest ur. Potem jih čaka še hitrostna in spretnostna preizkušnja, kjer morajo tekmovalci premagati večjo strmino (lažje plezanje) in se potem spustiti nazaj po vrvi. Ta zadnji del traja kakih 20 do 30 minut. Naslednji dan je potem spet na vrsti tura na več vrhov in hitrostni preizkus, le daje tekmovanje v drugem kraju. Novost zadnjega dne je spust s smučmi v dolino. Udeleženci smučajo skozi veleslalomska vratca, pri tem pa premagajo približno 600 višinskih metrov. Moštvo mora vedno in v vseh disciplinah sestavljati naveza, torej dva tekmovalca, ki skupaj premagujeta progo. Pravzaprav je na takšnem tekmovanju največ vredno prijateljstvo, ki ga sodelujoči navežejo med seboj. Tovariško ozračje prevladuje nad tekmovalnim duhom, kljub temu, da so tu zbrani tekmovalci iz različnih dežel.

Kakšno opremo mora imeti tekmovalec?
Popolno turnosmučarsko opremo. Torej alpske (ne tekaške) smuči z dvigajočo peto, kože - »pse« ter turnosmučarske čevlje, v katerih lahko smučamo in plezamo. Vsak udeleženec mora imeti obvezno tudi pribor prve pomoči, dereze, cepin, dve vponki, prusikovo vrvico ter zemljevid in kompas. Na cilju sledi obvezen pregled, in če tekmovalec nima vse opreme, mu sodnik za vsak manjkajoči kos dodeli minuto pribitka.

Kaj meniš, da je odločilno za zmago?
Vsekakor hitrostna in spretnostna preizkušnja merjena na čas, kjer mora biti udeleženec zelo dobro telesno pripravljen. To delno velja tudi za smučarsko turo, vendar časovna omejitev šestih ur, kolikor jih ima tekmovalec tu na voljo, nikakor ni prehuda ovira. Zmore jo skoraj vsak, ki starta.

Koliko skupnih potez imata smučarsko alpinistično tekmovanje in alpinizem?
Sredi zime hodijo višje v gore skoraj izključno alpinisti. Ti torej najbolj poznajo razmere in zato so udeleženci tekmovanj v Franciji, Italiji, Avstriji v glavnem alpinisti. Veliko je starejših - čez petdeset let pa tudi deklet ne manjka. Alpinistične izkušnje veliko pomagajo, saj ima sodelujoči med hitrostnim in spretnostnim preizkusom opravka s plezalno vrvjo. Toda nikjer ni zapisano, da mora biti udeleženec obvezno alpinist.

S podobnim tekmovanjem nameravate začeti tudi pri nas. Kje v Sloveniji so za to najprimernejši tereni?
Pri nas imamo za smučarsko alpinistično tekmovanje odlične možnosti. V mislih imam področja okrog Komne, Sedmerih jezer, Vogla, potem sta tu Velo polje in Vršič. Ne smemo pozabiti Karavank, in terenov okrog Korošice.

• Prireditelji sporočajo, da bo letošnje tekmovanje 20. t.m. Zbor udeležencev bo 19. t.m. v Domu na Komni ob 20. uri. Tedaj se bodo udeleženci tudi seznanili s pravili tekmovanja in traso.

Kdaj in kako se boste lotili dela?
Organizacijo bosta prevzela dva alpinistična odseka: Bohinj in Gorje. Letos bo ena sama etapa, ki naj bi potekala takole: Od Doma na Komni, kjer bo start, prek Bogatinskega sedla na Lanževico, potem na Kal, Čelo, oziroma na Plaski Vogel. Sledil bo spust do Koče pri Triglavskih jezerih in povratek na Komno. V okolici doma bo nato še hitrostni in spretnostni del. Organizatorji bomo morali poskrbeti, da bo proga dobro označena;
nadelane smučine in zastavice ob njih ter da bodo ob progi stali kontrolorji, ki bodo zapisovali štartne številke tekmovalcev. Poskrbeti moramo tudi za varnost, zato bodo obvezno prisotni člani GRS. Torej veliko prostovoljnega dela bo treba vložiti, da bo tekmovanje uspelo.

Meniš, da pri nas obstaja zanimanje za to obliko zimskega športa?
Če bi sklepali po tem, koliko Slovencev se smuča in koliko jih pleza in zahaja v hribe - smučarsko alpinistično tekmovanje pa združuje tako eno kot drugo - potem se nam ni treba bati, da bi na Komno prišlo premalo udeležencev.

Našel bi se kdo, ki bo nemara vprašal, kakšen smisel ima tekmovanje v hribih? Kako bi mu odgovoril?
Smučanje po gorah, najsi gre za »rallyje« ali za ekstremno smučanje po prepadnih vesinah, je ena izmed usmeritev alpinizma. V svetu je že uveljavljena, pri nas še ne toliko In če hočemo tudi v tem pogledu slediti modernim tokovom, moramo pač posnemati razvite alpske dežele.
Namen uvajanja smučarskega alpinističnega tekmovanja pri nas je dvojen: da ljudem še bolj približamo smučanje v gorah in da ustvarimo moštva, ki nas bodo zastopala v tujini. S slednjim bomo rešili zadrege tudi našo komisijo za alpinizem, kadar bo odločala, kdo bo tam zastopal našo deželo.

MATEJ ŠURC
 

  14.04.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti