Delo, Šport: ... Romih in Tič v južni steni Aconcague

Opravila sta zahteven prvenstveni vzpon, smer pa imenovala Slovenska
LJUBLJANA - Iz Južne Amerike je prišlo sporočilo, da sta Milan Romih in Danilo Tič (oba sta člana AO Impol) v južni steni Aconcague opravila zelo zahteven prvenstveni vzpon in svojo smer imenovala Slovenska. To je sedaj že druga jugoslovanska smer v južni steni te največje gore obeh Amerik.
Romih in Tič sta prvič prišla pod steno 8. februarja, vendar je takrat tri dni zapored snežilo. Čez šest dni sta poskušala že drugič, sneg pa jima je spet spremenil načrte. Končno sta vstopila v steno 18. februarja popoldan. Prvega dne sta preplezala skalno stopnjo, okoli 500 m visoko. Ocena je bila v glavnem okoli VI (nekaj raztežajev tudi IV in V), je pa ta del izpostavljen padajočim serakom, ki sta jih splezala naslednji dan. Tudi brez orientacijskih težav ni šlo. Popoldan tretjega dne je pričelo snežiti in naslednji dan sta si bivak uredila na grebenu, nad katerim ju je čakal 400 m visok skalnati stolp. Zadnji, peti bivak sta imela le 200 m pod vrhom, hrane jima je zmanjkalo. Sestopila sta po normalni smeri, kjer sta srečala francoskega alpinista, ob vznožju pa še Američane in nekega alpinista z Reke. Šele od teh sta dobila hrano in pijačo. Čakala ju je še 35 km dolga pot do Plate de Franco (tabor pod južno steno), potem pa še pot v Mendozo.
Oba ocenjujeta svoj vzpon kot izredno dolg in objektivno daleč najbolj nevaren, hkrati pa tehnično zelo zahteven. Ocena Slovenske smeri je VI/IV—V, 70 do 80 stopinj (mestoma 90 stopinj). Pomembno je dodati še to, da sta vso opremo pod steno znosila čisto sama, brez vsakršne pomoči. Sedaj sta v Čilu, kjer nameravata ostati kakšen mesec. Njun naslov je: Slovene Expedition, Cesar Morales, Instituto Peruano de depones, Estadio Nacionnl, Lima, Peru.

TOMO ČESEN

Alpinistični ski-rally
Iz Premana v Italiji so se vrnili udeleženci letošnjega 10. rallyja PizzoTre Signori. Ta alpinistični rally velja kot odprto italijansko državno prvenstvo, na katerem se poleg domačih tekmovalcev zbere tudi cela vrsta tujih. Našo državo so letos zastopali Davo in Luka Karničar (AO Jezersko), Matjaž Beguš (AO Kranj) in Marjan Tepina (Jezersko), Matej Kranjc in Klemen Kobal ter Janez Triler in Andrej Zidar (vsi Kranj). Sodelovalo je 54 ekip, za tekmovanje pa je bilo izredno zanimanje.
Pokrovitelj tekmovanja je tovarna Camp. Prvi dan je bila na sporedu etapa, dolga 25 km (višinska razlika 3100 m) in omejena s časovnim limitom, končala pa se je z veleslalomom. Tekmovalci so prespali po planinskih kočah. Drugi dan se je začel s hitrostno preizkušnjo, etapa je bila dolga 15 km, tekmovanje pa so končali z veleslalomom na urejenem smučišču. Med našimi sta se odlično uvrstila Davo in Luka Karničar, ki sta zasedla 6. mesto (med tujimi sta bila tretja), zmagala pa sta domačina iz Premane, ki sta profesionalna tekmovalca tovarne Camp.
Finančno je našim tekmovalcem pomagala Iskra Delta, GRS Kranj in PD Kranj, kot vedno pa so nekaj primaknili tudi sami.

ALPINISTIČNE NOVICE

Ekstremno smučanje doma in na tujem
Andrej Gosar je 12. marca presmučal vzhodno stran Prestreljenika (Kanin). Spust je ocenil S5/S4+, 200 m. Dejan Ogrinec in Andrej Zorčič pa sta 23. marca presmučala novo smer v desnem delu severne stene Srednjega vrha nad Kokro. Škrlatni žleb sta ocenila S S6-/S5, V+ ,300 m. Razmere sta imela dobre. Naklonina smeri je 53 stopinj, glavna ovira pa so ozki prehodi.
Marko Paternu in Iztok Vidic sta 16. marca presmučala Žleb vrnitve z Malega Grintavca. Ocena S4/S3, 300 m. Teden dni kasneje pa sta smučala po Spomladanski smeri v severni steni Kočne. To je bil drugi spust za bratoma Karničar, ocena je S5, 200 m in S4, 200 m.
Borut Črnivec in Andrej Terčelj sta smučala v Centralnih Alpah, področje Mont Blanca. 17. marca sta smučala z Aig. d'Argentierre po ledeniku Milieu (S5,300 m, S4 300 m, celotna višinska razlika je 2700 m. V zgornjem delu so bile izredno slabe razmere. Naslednji dan sta v Le Breventu smučala po enem izmed koluarjev v območju Combe du Brevent. 100 m sta ocenila S5, 300 m pa S4. 20. marca pa sta z Mont Blanc du Tacula smučala na Col du Midi in naprej v Chamonix (700 m, S5/S3, odlične razmere).

Skok in Božičeva nad Lago di Garda
Od 28. do 31. marca sta Ines Božič (Obalni AO) in Janez Skok (AAO) v kratkih stenah nad Lago di Garda v Italiji opravila nekaj dobrih vzponov. Vreme je, kot pravita, sedaj izredno toplo in več kot primerno za plezanje.
V Colodriju sta plezala Via Katja (VII-, oba prosto), v Nuovi Horizonti pa sta prosto ponovila Picchio (VII) in Reda del Diadol (VII), plezala pa sta tudi Gocce Magiche (VII+, prosto le Skok). Potem sta v S. Paolu preplezala le Tenax (VI+), Skok pa je prosto ponovil dve smeri z oceno VIII-/VII.
Za vse te kratke smeri je značilno, da ponujajo dokaj konstantne težave od začetka pa do konca, skala je odlična, smeri so opremljene s svedrovci. Za to področje je izšel tudi plezalni vodnik, katerega avtorji so Bassi, Mariacher itd. Vendar pa so ocene v njem tako neusklajene in tudi prenizke, da se ni dosti zanašati nanje.

Štuparjev memorial
Tradicionalni Štuparjev memorial na Kamniškem sedlu, ki ga prireja AO Kamnik, bo letos v nedeljo, 13. t. m. Prijave so najkasneje do sobote do 17. ure na Kamniškem sedlu, ali pa do petka do 12. dure na PD Kamnik. Žrebanje štartnih številk bo v soboto ob 19. uri, razdelitev pa v nedeljo ob 8. uri. Za številke je treba plačati kavcijo 1000 din, štartnina za planince je 200 din.

Razpis za kvalitetni navezi
KOTG pri PZS poziva vrhunske naveze, da se do 24, t. m. prijavijo za ekstremne kopne vzpone v izvenevropskih gorah. Pri tem ima KOTG v mislih Severno Ameriko (Colorado, Yosemite) itd. Kandidati (oziroma naveze) morajo predložiti program s cilji ter tudi predračun. Podkomisija za vrhunski alpinizem bo izbrala eno ali dve najboljši navezi, KOTG pa bo sofinancirala te vzpone. Gre pa izključno za vrhunske proste ponovitve in za najtežje tehnične smeri.

T. Č.

Izpiti za alpinistične inštruktorje
Komisija za alpinizem pri PZS organizira izpite za Al. Prijavijo se lahko alpinisti, ki imajo 2 leti staža po opravljenem alpinističnem izpitu in za katere matični odsek meni, da so sposobni in primerni za vzgojno delo. Prijave z osebnimi podatki je treba poslati na PZS najkasneje do 10. t. m. Izpiti bodo razdeljeni v dva dela. Teoretični bo v prostorih PZS 16. in 19. aprila. Drugi del pa bo pripravljalni seminar z izpiti na Vršiču od 15. do 18. maja. Pri teoriji bodo kandidati morali pokazati zadosti znanja iz nevarnosti v gorah, orientacije, prve pomoči, planinske organizacije, zgodovine, izrazoslovja in opisa smeri, vremenoslovja, poznavanja gorstev in praktične izdelave varovališč in dvojnega škripca. Vso opremo bo preskrbel organizator.

Držajev turni smuk
Alpinistični odsek Rašica prireja tudi letos Držajev turni smuk z Velikega Draškega vrha, ki bo v soboto, 12. t. m. Odhod avtobusa bo izpred Doma Svobode v Šentvidu ob 5. uri. Prijave sprejema Jani Bele osebno ali po telefonu 52-769 ter vsak četrtek ob 7 uri v prostorih PD v Domu Svobode.
Sporočajo še, da sta Janez Kastelec (AO Rašica) in Tone Golnar 20. marca v severni steni Mohorja splezala novo smer in jo ocenila V+,85°/ 40°-50°, 120 m.

Novice iz AO Črna
Letošnjo zimsko sezono so začeli z vzponom Kovačeve smeri v Raduhi, novoletne praznike pa so nekateri preživeli v Meteori. V januarju so Plesec, Razbornik in Jeseničnik ponovili Zajedo v Srednji Raduhi, marca pa so Plesec, Jelen in Radovič opravil 3. ZP Direktnega žleba v Suhem vrhu (85°, III, 45°- 55°, 250 m). Za konec zimske sezone so Razbornik, Plesec, Žagar in Radovič v Lanežu splezali Butalsko, Detektivsko, Mišino in Lovsko grapo ter smer Pavlija Pasterke. Plesec, Radovič in Žagar pa so opravili 1. ZP smeri TV 625 (III+, 120 m). Poleg plezanja imajo enkrat tedensko treninge v telovadnici, za letošnjo leto pa imajo 13 registriranih alpinistov in pripravnikov.

Dobre razmere v Brani
Janez Benkovič (AO Kamnik) je še pred koncem zimske sezone (v noči iz 18. na 19. marca) v štirih urah splezal Bobnarja v Brani. Razmere so bile odlične, trd led v skokih. To je bila verjetno 2. SP te smeri, tudi prvo je pred leti opravil Benkovič. Sestopil je po Kaptanskem plazu v Brani.

2. SP Jenjave
Dare Juhant je 11. marca soliral Gobo v Ospu, čez dva dni je splezal Centralni slap nad Tamarjem, potem pa je odšel s soplezalko še v Paklenico. Po nekaj lažjih smereh je 27. marca opravil 2. solo ponovitev Jenjave smeri v Anič kuku (prvi je sam to smer splezal Silvo Kragelj leta 1985).

Še pred prvim majem
Plezalski vodniček Igorja Mezgeca Martuljek je že v tisku, v prodaji pa bo, če bo šlo vse po sreči, še pred prvomajskimi prazniki, tako je bilo tudi v načrtu in s tem trdno računajo tudi uporabniki, ki že pošiljajo prva naročila. Posebnih sprememb ni: format A5, 104 strani, tekst in skice ter sheme so delo avtorja ... le cena bo zaradi zadnjih podražitev 650 din. Toda za večja naročila alpinističnih odsekov (pa tudi posameznikov) bodo popusti.

V Ospu vedno več ljudi
Gorazd Zrimšek in Mojmir Štangelj sta 23. marca splezala Tržaško, teden dni kasneje pa sta Igor Jamnikar in Miha Praprotnik (vsi AO Matica) prosto ponovila Prečenje (VII+).
Edo Kozorog (Soški AO) je z Betko Galičič (AO Škofja Loka prosto ponovil Netopirja, v navezi z Armandom Polegekom (AO Kozjak) pa prosto še Italijansko. Zoran Gričar in Bojan Slabanja (AO Litostroj) sta Gobo brez lestvic splezala le v dveh urah, isto smer sta plezala tudi Polegek in Sašo Prosenjak (AO Slovenj Gradec). Tržaško sta preplezala Prosenjak in Silvo Babič (AO TAM), popoldan pa še Italijansko (Babič prosto). Polegek je z Robijem Jamnikom (AO Ravne) ponovil še Staro smer.

Pohod PD Črnuče
PD Črnuče prireja 12. t. m. pohod po poti spominov NOB občine Domžale. Pot bo vodila od Domžal do Moravč. Informacije v četrtek od 18. do 19. ure v prostorih PD Črnuče, Titova 351.

Cerro Torre na festival v Trento
Iz celotnega materiala, ki ga je Matjaž Fištravec posnel na nedavni odpravi v vzhodno steno Cerro Torreja, je sedaj nastal 22 minutni film, ki bo konec aprila prikazan tudi na festivalu alpinističnih filmov v Trentu. Prvič bodo pri nas film javno predvajali 6. maja ob 19. in 21. uri v Cankarjevem domu, ko bo tudi predavanje z diapozitivi. Naj ob tem zapišemo, da je ta odprava in njen uspeh dobila ugoden odmev v reviji Alpin in italijanskem Alpu, kjer jim vsi priznavajo vse tisto, kar je o njih pisalo tudi pri nas.

T. Č.

Nova smer v Loški steni
Milan Nikolič in Ivan Rejc sta se 16. marca odločila za novo smer v Loški steni, točneje za grapo, ki se zajeda med Oblico in Vrhom rupe. Smer je doživela že dva neuspešna poskusa. Prvi dan sta dobro in hitro napredovala vse do zapore, do kamina, prek katerega ju je stalno zasipal sneg. Odločila sta se za bivak. Naslednje jutro sta našla prehode čez zaledenele plošče in po grapi nadaljevala vse do vršne stene, ki jo je spet zapiral kamin. Zato sta izbrala izstop po strmih gredinah, kjer pa je bilo precej snega in zato tudi nevarnost plazu. Efektivnih ur plezanja je bilo 16, vse skupaj pa je trajalo 28 ur. To je bil peti zimski vzpon prek Loške stene. Vsa smer je visoka 950 m, prvenstvenih je le zgornjih 650 m, ocena pa IV+, naklonina ledu pa od 40 do 75 stopinj.

Ivan Vertelj-Hanza
V visoki starosti je umrl znani gorski vodnik in graditelj številnih planinskih poti Ivan Vertelj-Hanza. Rodil se je 24. novembra 1896 v dolini Trente nedaleč od izvira Soče. Že zelo mlad je vzljubil lepote vršacev in tako kot gorski vodnik v gore popeljal veliko tujih in domačih ljubiteljev planin. Od leta 1920 je bil Ivan Vertelj že znani planinec, gorski vodnik in reševalec. Pri PD Kranjska gora je Manza sodeloval vrsto let. Ivan Vertelj-Hanza je leta 1926 skupaj z Antonom Kravanjo in Antonom Tožbarjem, ki sta tudi bila prava Trentarja, trasiral zahtevno planinsko pot po severni strani Prisojnika skozi okno, imenovano Hanzova smer. S pokojnima Antonom Kravanjo in Lovrom Smolejem pa je Hanza »vrezal« pot na Mojstrovko in leta 1927 pomagal pri dostopu k izviru slapa Savice v Bohinju.
Brez prave opreme, dostikrat tudi bos, je leta 1926 Ivan Vertelj preplezal Slovensko smer v severni triglavski steni. Kako cenjen planinec je bil Hanza, potrjujeta tudi avstrijska avtorja Erik Vallenspreg in Willy Senft v knjigi »Erlebnis Julische Alpen auf Kugys Spuren«, ki je izšla leta 1983. Kako žive narave je bil Hanza in kakšna grča je bil, priča njegov zadnji vzpon na Mojstrovko pri 84 križih. Šegavega Hanze ni več. Nič več ga ne bomo srečevali na travniku pred hotelom Lek, kjer ga je ob cesti, ki pelje na Vršič, od pomladi do jeseni, vedno zvesto čakal njegov črni osliček, ki ga je vsakokrat popoldne z vozičkom popeljal na njegov dom v Smerinje 3 v Kranjski gori.

TONE ŽIDAN

Najuspešnejših pet let za PD Ljubljana-Matica
Posodobili so Triglavski dom na Kredarici — Povečali promet v planinskih postojankah - Večja planinska in alpinistična aktivnost
LJUBLJANA - Ker je letošnji zbor PD Ljubljana-Matica sovpadel s prelomnico petletnega planskega obdobja, so v poročilih in razpravi pogledali na prehojeno poj v letih 1981—1985 in začrtali smer v letih 1986-1990.
Obdobje zadnjih petih let je bilo kljub siceršnjemu težkemu položaju za PD Ljubljana-Matica najuspešnejše po osvoboditvi. Zboljšalo je organiziranost, ponudbo in donosnost svojih petih gorskih postojank in povečalo aktivnost v vseh odsekih.
Društvo je razdeljeno na tri avtonomne sektorje: gospodarsko poslovni, investicijsko razvojni in alpinistično planinski sektor. Vsak sektor ima svoj krog financiranja, vire pridobivanja in načrte porabe sredstev.

Zgledno poslovanje
Gospodarsko poslovni sektor upravlja štiri postojanke na območju Triglavskega narodnega parka: Triglavski dom na Kredarici, Kočo pri Triglavskih jezerih. Dom na Komni in Kočo pri Savici ter Dom v Kamniški Bistrici in informativno prodajni servis v Ljubljani. Komercialna, upravna in administrativna dela za vse tri sektorje opravlja delovna skupnost. Akumulacija v obliki poslovnega sklada in amortizacije gre v celoti za lastna obratna sredstva za priprave načrtov in lastno udeležbo pri razširitvah in posodobitvah postojank, ki jih vodi investicijski sektor.
Skupni prihodek se je od leta 1980 do leta 1985 nominalno povečal od 12,4 na 87,7 milijona din. Pri tem je največjo vlogo odigravalo poviševanje cen, znatno pa se je povečal tudi obseg poslovanja. Poslovno uspešno je bilo predvsem leto 1985. V primerjavi z letom 1984 je celotni prihodek porasel za 113 odstotkov, po odbitku materialnih stroškov, amortizacije, osebnih dohodkov in sklada skupne porabe pa je bilo v poslovni sklad odvedeno 16 milijonov din. Ker je bilo poleg teh sredstev oblikovano še 7,5 milijona din amortizacije, mirno lahko rečemo, da bi se take akumulativnosti razveselile mnoge organizacije združenega dela. Društvo tudi ne tarna zaradi visokih obrestnih mer, ki so posledica jugoslovanske nesposobnosti izražene z inflacijo, ker se kreditov ne poslužuje in celotno poslovanje krije z lastnimi sredstvi. Na koncu leta 1985 je vrednost osnovnih sredstev znašala 400 milijonov din, vrednost zalog materiala 10 milijonov, na žiro računu pa je 20 milijonov din denarnega dela poslovnih sredstev.

Investicijsko razvojni sektor
Kljub dobremu poslovanju PD Ljubljana-Matica ni sposobno z lastno akumulacijo pokriti stroškov razširitev in posodobitev postojank. Z vodenjem teh naložb pa vendar odigrava pomembno vlogo. Za take investicije ustanovi poseben sklad, v katerem se poleg lastne udeležbe zbirajo podarjena sredstva združenega dela. uporabnikov družbenih sredstev in zasebnikov, kar je bilo posebno uspešno uresničeno pri Triglavskem domu.
Posodobljeni Triglavski dom na Kredarici, ki letos 10. avgusta slavi 90-letnico, je največji investicijski uspeh društva in vsega slovenskega planinstva po osvoboditvi. Na Kredarici stoji postojanka, na katero bi bili ponosni tudi v Centralnih Alpah. Ima 200 ležišč, urejene dnevne prostore in sanitarije, po vloženih sredstvih pa je naložba vredna 110 milijonov din.
Poleg dela na Kredarici je Matica v preteklem polletju skrbela tudi za redno vzdrževanje drugih postojank, prenovila žičnico Savica-Komna ter adaptirala Dom na Komni.

Sedem odsekov
Temeljna dejavnost in smoter društva, ki zajema večino članstva, je aktivnost planinsko alpinističnega sektorja. Ta sektor ima 7 odsekov, ki delujejo samostojno, financirajo pa se delno s prispevki društva, delno z deleži pokroviteljev, delno pa z lastnimi prihodki. Društvo prispeva celoten svoj del članarine in vse namembne dotacije. Ta prispevek se je od leta 1980 do leta 1985 dvignil od 0,3 na 2,6 milijona din.
Alpinistični odsek združuje 76 članov in kali njihov značaj ter spodbuja gorniško sposobnost. Poleg šolanja, tečajev in nenehne prisotnosti v domačih ostenjih, lani so opravili 1.495 vzponov, alpinisti in alpinistke tega odseka posegajo tudi po najzahtevnejših vrhovih sveta. V preteklem petletju so člani našega društva 11-krat prestopili mejo 7.000 m, preplezali mogočno steno Lothseja, Daulagirija, Manasluja, Yalung Kanga, Pik Komunizma, Gangapurne, Cero Torreja in druge. Med nami imamo tudi edinega prostega plezalca v Jugoslaviji, ki zmore le težavnejše stopnje.
Markacisti, ki odgovarjajo za vzdrževanje 167 km gorskih poti, med njimi največ na območju Triglavskega narodnega parka, svoje poslanstvo vzorno opravljajo.
Mladinci samorastniško vzgajajo lasten vodilni kader, več kot 1000 najmlajših članov društva usmerjajo v gore in neprestano gradijo temelje novega rodu - bazo društva.
Varstveniki narave, ki imajo 45 požrtvovalnih gorskih stražarjev, s svojimi akcijami čistijo naše gore ter z opozorili in vzorom vplivajo, da bi vsi obiskovalci gora postali čuvarji narave.
Izletniški odsek je največja tovrstna amaterska organizacija. Kljub težjim finančnim razmeram še vedno prireja 2 in pol izleta tedensko.
Predavateljski odsek vsak teden prireja predavanja s prikazovanjem naravnih lepot domovine m sveta in tako razvija ljubezen do gora.
Vodniška sekcija je novost, ki naj bi v prihodnosti bogatila slovensko turistično ponudbo.
Kratek čas so pri nas gostovali tudi popotniki, organizacija, ki se je osamosvojila. Njihov namen pa je doživljati zanimivosti sveta in z njimi seznanjati ljudi.
Velika organizacija, ki zajema 71 reševalcev, je tudi postaja GRS Ljubljana. Pri našem društvu ima svoj sedež, njena vloga je zlasti preventivnega značaja. V primeru potrebe pa stopijo v neposredno reševalno akcijo.
Z rezultati aktivnih odsekov smo lahko zadovoljni, po krajši krizi pa je zopet začela rasti tudi številčnost društva. Lani smo imeli 7.719 članov, kar je 4 odstotke več kot leta 1984.

GREGOR KLANČNIK

Srečanje s preteklostjo
Kje je mesto našemu planinskemu filmu? Odgovor najbrž tudi površnemu poznavalcu ne dela preglavic. Le v prvem obdobju (celovečernih) filmov smo imeli zagon. Leta 1930 je nastal »V kraljestvu Zlatoroga«, dve leti kasneje pa »Triglavske strmine«, dva prvenca naše kinematografije. ki ne po zasnovi ne po pomenu doslej še nista bila presežena. V prvem povojnem obdobju smo dobili serijo kratkih alpinističnih filmov. Potem pa le še sem in tja kakega. Še največ so prispevale odprave z dokumentarci, ki pa so bili večinoma posneti na 16 mm (ali še ožji) trak.
Zadnja leta pa vendarle kaže, da se premika na bolje. Pregleda planinskih filmov sta pokazala, da je med ljudmi velik interes, da ne manjka tudi potencialnih avtorjev, po daljšem času pa bomo spet številčneje (menda kar s štirimi filmi) zastopani na festivalu v Trentu, kjer bo tudi v žiriji naš zastopnik, predsednik PZS Tomaž Banovec.
Za spremembo pri nas doma pa je poskrbel Republiški arhiv. V četrtek 9. t.m. bosta v Cankarjevem domu na sporedu oba naša »prvenca« V kraljestvu Zlatoroga in Triglavske strmine.

ID

Kramarjev smuk: 1. Tržič, 2. Idrija
TRŽIČ - SD Lom pod Storžičem je pod pokroviteljstvom tovarne obutve Peko, ki je prevzela stalno pokro-viteljstvo, pripravilo uspelo veleslalomsko prireditev tradicionalni Kramarjev smuk na planini Javomik. Na tisoč metrov dolgi progi s 27 vratci in 185 metri višinske razlike je nastopilo 67 planincev, planink, alpinistov in alpinistk iz slovenskih planinskih društev in alpinističnih odsekov. Med planinci-pionirji je zmagal Rozman (Tržič) 2. Hočevar (Medvode), 3. Švegelj (Tržič), pionirke: 1. Božnar (Tržič), 2. Tratnik (Idrija), 3. Kaštrun (Tržič), članice: 1. Soklič, 2. Meglič, 3. Roblek (vse Tržič), veterani: 1. Soklič, 2. M. Meglic, 3. J. Meglič (vsi Tržič), starejši člani: 1. M. Rozman,
2. T. Meglič, 3. Meglič (vsi Tržič), mlajši člani: 1. A. Rozman, 2. Primožič, 3. M. Rozman (vsi Tržič), alpinisti: 1. Svetličič (Idrija) 2. Rozman (Tržič), 3. Kranjc (Idrija). Ekipno-alpinistični odseki: 1. Tržič, 2. AO. Idrija.

NENAD ANTONIČ