Boris Štupar 21.04.1983 14:29 2706 0

Jasno in mrzlo jutro

Dnevnik odprave Manaslu 83 - Viki Grošelj: 45. dan - četrtek, 21. aprila

Šerpe že uro pred nami krenejo proti trojki. Sam odidem zadnji. Nahrbtnik mi razpada in moram ga še pokrpati. Ranka in Eda dohitim, še predno pot zavije na ledenik. Nejc je res mojstrsko izpeljal pot med seraki. Pol ure pred taborom srečamo šerpe, ki se vračajo. Škoda. Hotel sem, da bi vsaj eden ostal in nam jutri pomagal nositi proti štirici.

Stipe in Tesla sta majhni pikici visoko v pobočju. Opazujemo ju, kako se počasi pomikata navzgor. Vrh Manasluja je okrašen z dolgimi sneženimi zastavami, ki jih močan severnik vleče preko vrha. Vreme bo še lepo. Namestimo se v udobnem šotoru. Ranko zaspi, Edo kuha, sam pa igram otožne melodije na flavto. Po »konzervnem« kosilu še sam zadremam za kako uro. Zunaj še vedno sije sonce, v šotoru pa je tako prijetno toplo in dremotno.

Stipe in Tesla se vrneta okoli petih popoldne. Gledam ju, kako opotekaje se koracata proti šotoru. Zmatrana sta kot »turški fani«. Komaj se vlečeta, ko pa prideta bliže, vidimo, da se jima oči svetijo od navdušenja. Napredovala sta za tristo višinskih metrov, našla lepe in varne prehode in na višini 6500 metrov planirala tabor 4. Kraja, kjer naj bi stal, sicer nista dosegla, vendar je pot do tja videti dokaj lahka. Odlične novice. Spet nas začenja razganjati bojni duh.

Za danes sta prepozna, da bi sestopila v taborišče nižje. Vseh pet se nas stisne v šotor. Nekaj vroče juhe nam steče po grlih. To je tudi vsa večerja. Potem pa mi trije pripravimo tovore za jutri. Med pripravljanjem nekajkrat pomislim na to, da v velike višine vodim dva človeka, ki nimata nikakršnih izkušenj v Himalaji. Vsak korak jima bo jutri nov višinski rekord. Občutim veliko odgovornost. No, če bo vreme lepo, bo vse v redu.

Viki Grošelj