Delo, Šport: ... Tadej Slabe je preplezal drugo najtežjo smer v Sloveniji

Tadej Slabe (AO Lj.-Matica) je pred dvema letoma preplezal smer Za staro kolo in majhnega psa (8c+), ki je še vedno najtežja v Sloveniji. Potegnil jo je iz luknje v levem delu Mišje Peči do roba stene. Po tem uspehu se je lotil novega projekta, ki poteka desno od prejšnje smeri. Izkazalo se je, da si je tokrat zadal še težjo nalogo.
Po več kot letu dni intenzivnega študiranja smeri se je odločil, da jo zaključi pri večjem oprimku, nekako na mestu, kjer strop votline začne počasi prehajati v previs. Do tega mesta je prvič priplezal na začetku jeseni. Novo smer je imenoval Sanjski par. Ocenil jo je 8c (X+ / XI-) in meni, da je trenutno druga najtežja pri nas.
Gre za plezanje po stropu votline. Vsi gibi so zelo težki, možnosti za počitek pa ni. Izredno pomembno je delo nog. Večina oprimkov je namreč stranskih in jih je moč uporabiti le, če je telo v pravilnem položaju. Za tako plezanje je potrebna izredno velika moč prstov, kar zahteva poseben trening, ki je nevaren za poškodbe.

NA MEJI MOŽNEGA - Tadej Slabe v Sanjskem paru. Težave v tej smeri so blizu spodnji enajsti stopnji. (Foto: Heinz Žak)

Smer je popolnoma naravna. Ne omejujejo je črte, nobena luknjica ali razčlemba ni zamašena in noben oprimek ni umetno izklesan. Edini umeten poseg, ki ga je Slabe opravil v Sanjskem paru je bilo ojačanje treh luskic z neko vrsto cementa oz. lepila. Ojačal jih je zato, ker se je bal, da se bodo po dolgotrajnem študiju smeri odlomile.
Strop votline je ponekod prav blizu tal. Zato je moral svedrovce zavrtati na natančno določenih mestih, prav tako natančno pa je moral naštudirati vpenjanje vrvi. Vseeno pa je smer ob dobrem varovanju varna.
Tadej Slabe je smer zaključil pod robom stene, ker je bil od dolgotrajnega študiranja gibov psihično že precej utrujen. Ima pa zelo resen namen, da smer podaljša do roba stene. Sanjski par se konča pred težkim mestom, kjer je potrebno narediti zelo natančen dinamičen gib. Uspelo mu je narediti že vse gibe do roba stene, vendar pa meni, da jih bo zelo težko povezal v celoto.
Pri projektu mu pomagajo (in mu bodo še naprej) tržaška trgovina Aventura, proizvajalca plezalne opreme Boreal in Ferrino ter naša podjetja LIV Postojna, Tosama in Plama.

MIHA PETRNEL

Matej Mejovšek letos preplezal sedem čistih desetk
6. decembra je Matej Mejovšek preplezal smer Umazana igra (8b+ oz. X+) v Kotečniku. Za uspešen vzpon je porabil dva dni, vendar je spodnji del poznal že od prej. Do osmega svedrovca se namreč ujema s smerjo Nostalgija dolgih senc, katere avtor je prav Mejovšek. V zgornjem delu zavije Nostalgija levo, Umazana igra pa gre naravnost navzgor.
Čeprav Kotečnik ni zimsko plezališče, so bile tokrat razmere kar dobre. Temperatura ni bila prenizka, skala pa v glavnem suha. Motila je le rahla vlažnost ter dopoldansko rosenje.
S tem vzponom je Matej Mejovšek preplezal še sedmo letošnjo smer, ocenjeno vsaj 8b (X). Štiri od njih je preplezal na turneji po ZDA - Scoull Fuck (8b), Slayer (8b/b+), Killing Time (8b) in White Wedding (8b/b+). V naših plezališčih je ponovil dve: Umazana igra (8b+) v Kotečniku ter Zajček (8b) v Mišji Peči, preplezal pa je še novo smer Tamavček (8b) v Kotečniku.
Najhitreje je opravil s smerjo Killing Time, saj je zanjo porabil le en dan. Tudi na pogled mu je letos uspel izvrsten dosežek. To je bila Masaya (8a), ki jo je splezal na ameriški turneji. V skupni razvrstitvi državnega prvenstva v športnem plezanju je osvojil drugo mesto.

(M. P.)

V Trstu nagradi za dva slovenska alpinistična filma
LJUBLJANA - Na mednarodnem alpinističnem filmskem festivalu Kinematografija Julijskih Alp, ki je potekal v začetku decembra v Trstu, so slovenski filmski ustvarjalci prejeli dve prvi nagradi.
Nagrado za najboljši film v profesionalni konkurenci je dobila Marjetka Keršič Svetel za film Namaste, Annapurna, ki prikazuje lanskoletni poskus vzpona dveh vrhunskih slovenskih alpinistov Slavka Svetičiča in Frančka Kneza na Anapurno, ki pa se je žal ponesrečil zaradi bolezni Frančka Kneza in kasneje še zaradi plazu, ki je odnesel Slavka Svetičiča, ko je sam poskušal osvojiti vrh.
Nagrado za najboljši amaterski film pa je prejel Dejan Pestator za režijo filma Kaj ima ljubezen s tem, ki pripoveduje o plezanju istoimenske prvenstvene smeri v južni steni Cerro Torreja. Ves filmski material so v zelo težkih razmerah posneli alpinisti Janez Jeglič, Marko Lukič in Miha Praprotnik ter njihova spremljevalka Andreja Velikonja. Pol ure dolg film so snemali z video kamero »normal 8«. Glavna vrednost filma so dokumentarni posnetki, saj prizori niso bili igrani. Ko so se vrnili iz Patagonije, je film zrežiral in zmontiral Dejan Pestator, tekst pa sta napisala Miha Praprotnik in Andreja Velikonja.

(B. M., M. P.)

Petrič in Počkar preplezala prvenstveno smer v Švici
V vzhodni steni Nadelhorna (4327 m) sta v 8 urah preplezala (8 urah) kombinirano smer Novemberski dež
Nadelhom (4327 m) stoji nad ledenikom Hohbalm nad mestecem Saas Fee v Švici, njegova vzhodna stena pa je visoka 750 metrov. Petrič in Počkar sta smer potegnila nekoliko levo od vpadnice vrha, zanjo pa je značilno kombinirano plezanje v skali in ledu.
Vzpon sta začela v Saas Feeju na nadmorski višini 1800 metrov. Za dostop do koče Mischabel (3340 m) sta porabila štiri ure in pol. Prespala sta v zimski sobi, nato pa 28. novembra ob petih zjutraj odšla proti steni. Za prečenje ledenika Hohbalm, ki leži pod njo, sta porabila dve uri. Prvi raztežaj sta varovala (75°) in nato nadaljevala nenavezana. Brez varovanja sta v dobrih razmerah preplezala spodnjo polovico stene. Večinoma sta plezala po ledu (55 - 60°, mestoma tudi več), vendar sta morala tu in tam preplezati tudi kakšno kombinirano mesto.
Varovati sta začela šele po prvem težjem kombiniranem odstavku (VI, 75°). Zgornja polovica stene je bila strmejša. Naklonina ledu je bila do 75 stopinj, težave v skali pa do VI. Najtežje je bilo plezanje po žlebovih z nepredelanim snegom, pod katerim so bile granitne plošče ter na mestih, kjer je bila skala prekrita le z dobrim centimetrom ledu. Postajalo je tudi vedno bolj mraz, saj se je temperatura spustila proti minus 15°.
Ko sta prišla na oster in težak greben med Lenzspitze in Nadelhornom, ju je sprejel močan veter. Zato sta po njem preplezala le en raztežaj in se vrnila nazaj v steno. Najprej sta si pomagala z nihajno prečko, nato pa prečila še dva raztezaj a v desno. Potem sta po treh raztežajih tik pod vrhom prišla zopet na greben. Na vrhu sta stala ob treh popoldne.
Sestopila sta po severnem grebenu (mestoma III). Do koče sta rabila uro in pol ter se naslednji dan vrnila v dolino. Novo smer sta imenovala Novemberski dež (ED-, VI, Al, 75° / VI-, 60°, 750 metrov). Plezala sta jo 8 ur. Počkar je tako letos preplezal že tri prvenstvene smeri v Švici. Dvakrat je plezal s Petričem, enkrat pa s Petrom Mežnarjem.

MIHA PETERNEL

Nova tehnična smer v Ospu
Janko Oprešnik je levo od Stare v Ospu preplezal novo tehnično smer. Prvič je vstopil 6. novembra. Plezati je začel med Staro in Slepim jokom. Začetek smeri ni bil težak (IV -V+). Na prvem varovališču v gladki črni plošči je zavrtal svedrovec. Nadaljeval je naravnost navzgor čez strehe tik levo ob Stari. Plezanje po previsni steni je bilo že težje od vstopnega raztežaja (VI, A0, A1), v gladki plošči je moral tudi trikrat zavrtati. Po 30 metrih si je uredil drugo varovališče na dveh svedrovcih.
Tretji raztežaj poteka po izredno krušljivi previsni steni. Skala je bila tako drobljiva, da ni uspel zavrtati niti enega svedrovca, na katerega bi se upal obesiti. Seveda si je steno pred vzponom natančno ogledal in je krušljivost tudi pričakoval. Zato je imel s seboj 10 in 15 centimetrske jeklene vijake, ki jih uporabljajo krovci za prekrivanje streh s salonitnimi ploščami. Te vijake je zabijal in privijal v izdatno očiščeno skalo. Držali so toliko, da je lahko napredoval. Ta 25 metrov dolg raztežaj je ocenil A3. Pozno popoldne se je spustil po pritrjenih vrveh nazaj pod steno.
Naslednji dan je zopet vstopil. Čeprav je deževalo, ga to zaradi previsne stene ni motilo. Preplezal je še en raztežaj (A2, A3) v zelo slabi skali, nato pa se je spustil nazaj pod steno. Nekaj mest je spet preplezal s pomočjo vijakov.
17. novembra je požimaril čez prve štiri raztežaje in preplezal še dva raztežaja do stika s Prečenjem. Nato se je spuščal po vrvi čez smer in jo čistil - iz nje je pobiral kline in ostalo opremo. Ta dan ga je ujela noč, zato je prva dva raztežaja počistil šele tri dni kasneje.
Oprešnik je novo smer imenoval Zavesa solz (A3-A1/VI). Zanjo je potreboval17 ur efektivnega plezanja. V njej so ostali 4 klini, 11 svedrovcev (od tega 4 na varovališčih), gurtna z dvema ploščicama na drugem varovališču in ena ploščica v drugem raztežaju. Ponavljala naj s seboj vzamejo komplet metuljev in klinov, prusike in 2 ploščici M8. Avtor smeri jim želi veliko sreče v krušljivi skali.
Oprešnik je letos sam in s soplezalci preplezal štiri prvenstvene smeri v Ospu. V vseh prevladuje tehnično plezanje, sodijo pa med zahtevnejše tovrstne osapske smeri. Skice lahko dobite pri gospe Elici.
Po štirih prvenstvenih se je Oprešnik odločil, da ponovi še Slepi jok. Smer poteka desno od Gobe. Leta 1985 sta jo s pomočjo 35 svedrovcev preplezala Silvo Karo in Franček Knez. Takrat je sodila v sam vrh tehničnih smeri v Ospu in je vse do sedaj zaman čakala na ponavljalce. 30. novembra sta se je lotila Milko Kropej in Janko Oprešnik in jo preplezala v osmih urah in pol. Menita, da bi danes v njej zavrtala kakšen svedrovec manj. V smeri je kar precej puš, ki jih je že močno načela rja, zavrtanih le do polovice. Ocena prvih plezalcev je bila A2, V+, prva ponavljalca pa sta mnenja, da bi bila ustreznejša A2+, V-VI. Od opreme priporočata metulje, profilce, 4 ploščice, kakšen bong ter jeseničane in debele kline.

(M. P.)

ALPINISTIČNE NOVICE

PZS podelila najvišja priznanja
LJUBLJANA - V soboto so se ob bližajočem koncu leta ponovno zbrali zastopniki slovenske planinske organizacije, tokrat z namenom počastiti najzaslužnejše planince, ki so v letu 1994 praznovali visoke življenjske jubileje. Prisotne Planinske grče in Viharnike je v uvodnem govoru pozdravil predsednik PZS Andrej Brvar. Iz njegovih rok je nato spominske plakete PZS prejelo dvajset zaslužnih članov planinske organizacije. Najvišje priznanje, ki ga PZS podeljuje posameznikom ali organizacijam za izreden prispevek k razvoju planinske dejavnosti in za življenjsko delo pa so prejeli: Karel Benkovič (PD Kamnik), Avgust Delavec (PD Dovje Mojstrana), Sonja Mašera (SPD Trst), Planinsko društvo Radovljica, Pavle Stropnik, Martin Aubreht (PD Mozirje) in Franc Svetina (PD Javornik Koroška Bela).

(N. R.)

Razglasitev najboljših alpinistov in plezalcev
Ta teden bo PZS razglasila najboljše alpiniste in plezalce v letu 1994. Razglasitev najuspešnejših alpinistov in alpinističnih smučarjev bo v okrogli dvorani ČGP Dela v torek, 20. t.m. ob 17. uri, razglasitev najboljših plezalcev pa bo v stavbi WTC v četrtek, 22. t.m. ob 18. uri.

(M. P.)

Tekmovanje v lednem plezanju
Alpinistični odsek Bohinj bo 2. januarja 1995 priredil že tretje tekmovanje v lednem plezanju. Tako kot prejšnja leta bo tekmovanje tudi tokrat na umetnem zaledenelem slapu Pod Skalco v Bohinju. Slap je visok 50 metrov, kompleksna ocena težavnosti pa je V+. Tekmovalci, ki bodo varovani od zgoraj, bodo tekmovali na čas. Prvi trije bodo dobili pokale in denarne nagrade. Prijavijo se lahko vsi, ki so preplezali vsaj tri slapove, ocenjene V+ ah več. Rok za prijave je 23. 12. 1994. Štartnino (500 SIT) bodo organizatorji pobirali pred tekmo.

(M. P.)

Omejitev plezanja v Ospu
V Kraškem robu so v zadnjih letih nastala najboljša slovenska plezališča: Črni Kal, Mišja Peč, Babna, Velika osapska stena ... Mišja Peč je postala znana tudi daleč prek naših meja. Te skale dajejo zatočišče mnogim rastlinskim in živalskim vrstam. Zaradi množičnega obiska plezališč so nekatere živali in rastline ogrožene.
Že pred dvema letoma se je sestal Svet plezališč Kraškega roba, ki je skušal združiti interese naravovarstvenikov in plezalcev. Slednje zastopa Tadej Slabe. V tem času so izdelali strokovne osnove za vzpostavitev varstvenega režima. Dogovarjanja sicer še potekajo, jasno pa je že, da bo plezanje na tem področju precej omejeno. Odpiranje novih plezališč bo verjetno prepovedano, prav tako tudi plezanje v Veliki osapski steni. V Babni bo dovoljeno plezati le tri mesece na leto, povsem odprta pa naj bi ostala le Mišja Peč in Črni Kal.

(M. P.)

Pustite upanje ... je sedaj samostojna
Spomladi so Tomaž Humar, Gregor Kresal in Janko Oprešnik v Ospu preplezali novo tehnično smer »Pustite upanje, vi ki vstopate« (A3+, VII/A3, VI+, 23 ur). Kasneje se je izkazalo, da drugi raztežaj te smeri poteka po še nedokončani smeri, ki sta jo začela Marko Lukič in Miha Praprotnik.
9. novembra je Janko Oprešnik desno od drugega raztežaja preplezal novo varianto, tako da je smer Pustite upanje ..., sedaj popolnoma samostojna. Plezati je začel po previsnih ploščah, razčlenjenimi s tankimi sigastimi pokicami. Razčlembe so ga pripeljale na nekakšen raz. Po njem je nadaljeval do strehe in pod njo prečil do Prečenja in stika s smerjo Pustite upanje ... Za vse skupaj je potreboval 7 ur in pol. Potegnil je dva raztežaja (A3+, A4 in A1, A0), v katerih ni pustil nobenega klina. V obeh novih raztežajih ni niti enkrat zavrtal. Za celotno smer sedaj predlaga oceno A3+, A4, VII / A2,VI+.

(M.P.)

Vodnik, tri karte in knjiga
Založniški odbor Planinske zveze Slovenije predstavil Vodnik po planinskih postojankah, tri nove karte in knjigo Stezice dr. Rafka Dolharja.
Pomemben del vsestranskega delovanja Planinske zveze Slovenije med drugim zajema tudi močna založniška dejavnost. Le-ta vsako leto poskrbi za izdajo prepotrebnega materiala, ki ga za potep po naših hribih potrebuje vsak gornik. Po spomladanski predstavitvi vodnika Slovenska planinska pot in karte Julijske Alpe-vzhod, se pisani izbiri planinskih publikacij pridružujejo še: Vodnik po planinskih postojankah v Sloveniji (3. popravljena in dopolnjena izdaja) in karte: Grintovci, Bohinj, Julijske Alpe - zahodni del.
Tretja izdaja vodnika po planinskih postojankah, avtorja Jožeta Dobnika je dopolnjena s šestimi novimi planinskimi postojankami. V njej je 20 novih risb planinskih postojank, preverjeni in dopolnjeni so zgodovinski podatki, podatki o obratovalnem času in zmogljivostih, dodane pa so tudi nove številke mobitelov. Vodnik je tiskan v priročnem formatu, njegova informativna vrednost pa je po zaslugi avtorja vsekakor neprecenljiva.
Za dve se je povišalo tudi število novo zasnovanih planinskih kart v merilu 1:25000, kar je bila do nedavnega specifika občinskih kart. Popravljena in obnovljena karta Grintovci in popolnoma nova karta Bohinj, predsta-vljata nekak planinski vodniček v malem. Skrbno preverjena vsebina sega tudi izven planinske tematike. Na hrbtni strani kart zasledimo izbrane podatke o kulturni in naravni dediščini, podolžne prikaze grebenskih poti, pa računalniško obdelane podatke o reliefu, ki dajejo vtis tridimenzionalnosti...
Nov način izdelave kart so na Zavodu za geodezijo uporabili tudi pri karti Julijske Alpe-zahod. Pomembna pridobitev je razširitev karte ob severnem robu: skrajni vzhodni del Karnijskih Alp z vrhom Ojstrnik, na skraj-nem jugozahodnem delu pa Beneška Slovenija, katere turizem se intenzivno razvija.
Planinska zveza Slovenije je ob predstavitvi svojih publikacij gostila tudi dr. Rafka Dolharja, tržaškega Slovenca, ki s svojimi knjigami in udejstvovanjem na vseh področjih družbenega življenja za seboj pušča globoko sled. Napori k udejanjanju enotnega kulturnega prostora, delovanje v krajevnih upravah, politična in kulturna zgodovina ter na drugi strani globoko doživljanje narave, se v njegovih delih prepletajo v pisan mozaik. Deseti knjigi dr. Dolharja Stezice se bo v teh dnevih pridružila enajsta: Od Trente do Zajzerja, v kateri glavno vlogo igra dr. Julius Kugy in katere predstavitev se v kratkem času obeta tudi v Ljubljani.

(N. R.)