Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 07.11.1994

07.11.1994


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

ponedeljek, 7. november 1994, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 2045

Delo, Šport: ... Izvrsten solo vzpon v nepalski Himalaji

Vanja Furlan je sam preplezal zahodno-severozahodno steno Langšiše Ri (6427 m), kar je eden najboljših letošnjih vzponov - Porabil je 52 ur
Vanja Furlan (AO Železničar) je sam prepleza) do sedaj še nedotaknjeno 1700 metrov visoko ZSZ steno Langšiše Ri. Vzpon in sestop je opravil popolnoma sam v čistem alpskem stilu, brez napenjanja fiksnih vrvi. Na odpravi ga je spremljal le zdravnik dr. Matjaž Vrtovec, ki ga je čakal v baznem taboru. Po mnenju znane himalajske kronistke miss Hawley, ki živi v Katmanduju, sodi njegov vzpon med tri najboljše vzpone v tej sezoni.
Furlan in Vrtovec sta v Nepal odpotovala 14. septembra. V Katmanduju sta imela nekaj težav z opremo, ki se je izgubila med letalskim transportom. Ko sta ta problem rešila, sta skupaj s sirdarjem in zveznim oficirjem 23. septembra zapustila Katmandu. Z avtobusom so se odpeljali v Dumče. Tam so najeli 15 nosačev in 27. 9. postavili bazni tabor v Lanšiša Karki (4150 m). Naslednji dan so izkoristili za ogled stene in ureditev baze. 29. 9. so čez divjo ledeniško reko Kanga Ču napeli 80 metrov fiksne vrvi, s katero so si kasneje pomagali pri prečkanju reke.

LANGŠIŠA RI(6427m)- Vanja Furlan je preplezaj steno popolnoma sam in brez napenjanja fiksnih vrvi ter postavljanja višinskih taborov.

30. septembra se je Vanja Furlan odpravil na prvo aklimatizacijsko turo. Po pobočjih nasproti ZSZ stene Langšiše Ri se je povzpel 5200 metrov visoko, tam bivakiral in naslednji dan sestopil v nazaj bazo. 2.10. je odšel na drugo aklimatizacijsko turo. Tokrat se je povzpel na plato (5700 m) pod južno steno Langšiše Ri, od koder si je lahko ogledal smer prvopristopnikov (Japonci l. 1982). Na platoju je bivakiral in naslednji dan sestopil v bazo.
Po treh dneh počitka je 7. oktobra ob 11.30 na višini 4700 metrov vstopil v zahodno - severozahodno steno. Čeprav je sprva nameraval vzeti s seboj spalno vrečo in eno 50-metrsko vrv, se je po ogledu južne stene premislil in vzel dve 50-metrski vrvi. Da ne bi imel pretežkega nahrbtnika, je iz baze odšel brez spalne vreče. Spodnjega dela stene se je lotil po položnem skalnem grebenu. Orientacija na njem je bila zahtevna, vendar pa je bil greben objektivno popolnoma varen. Po njem je priplezal do višine 5360 metrov. Plezanje je bilo večinoma v okviru druge in tretje stopnje, en raztežaj je ocenil IV, enega in pol pa V. Nadaljeval je po snežni rampi (50 - 60°), ki vodi na levega od dveh velikih serakov v steni. Krajno poč seraka (5820 m) je dosegel ob pol devetih zvečer in v njej bivakiral.
Naslednje jutro je začel plezati ob pol sedmih. Stena je postajala vse strmejša (do 60°), razmere pa so postajale vse boljše. Najtežji del smeri se je začel s 15 metrov visokim lednim odstavkom, v katerem je bila naklonina 80 stopinj. Nad njim je prečil po zasneženih skalah 25 metrov v desno (65°) in prišel v strm koluar. Prvih 10 metrov je bila naklonina ledu kar 80 stopinj, nato pa je bila vse do roba stene med 65 in 70 stopinjami. Rob stene je dosegel ob 11. uri.
Do vrha ga je ločilo še dobrih 100 metrov grebena in ob 12. uri je stal na najvišji točki Langšiše Ri (6427 m). Od vstopa v steno do vrha je potreboval torej 24 ur in pol, od tega je bilo 14 ur in pol efektivnega plezanja.
Sestopil je po normalni smeri v južni steni. Zgornjih 200 metrov je plezal navzdol, nato pa se je 500 višinskih metrov spuščal po vrvi. Zaradi slabih snežnih razmer in krušljive skale je sestopal počasi, previdno in zbrano. Ob pol šestih zvečer je prišel na plato pod J steno in na njem bivakiral. To je bil že drugi bivak brez spalne vreče. 9. oktobra je sestopil do baznega tabora, kamor je prišel ob dvanajstih, 52 ur po odhodu iz nje. Dva dni kasneje so zapustili bazo in se 15. oktobra vrnili v Katmandu.
Vanja Furlan je prvenstveno smer imenoval Za Kango Ču, dva prijatelja, Vana Morisona in kozo. Visoka je 1700 metrov. Ocenil jo je s kompleksno oceno ED-, težavnost v skali V/II - IV, v ledu pa 80°/60°. Furlan je opravil prvi vzpon v alpskem stilu, prvi vzpon čez zahodno-severozahodno steno, prvo prečenje, prvi solo vzpon in prvi slovenski pristop na Langšišo Ri. Čeprav se bo prava vrednost vzpona pokazala šele ob pregledu celotne himalajske sezone, pa je že sedaj mogoče reči, da gre za izvrsten dosežek. Zagotovo-pa lahko rečemo, da je Vanja Furlan letos najuspešnejši slovenski alpinist v Himalaji, saj je že maja z Urošem Ruparjem stal na Siniolčuju (6888 m) v sikkimski Himalaji.
Odpravo so omogočili SCT Ljubljana, Vodnogospodarsko podjetje Novo Mesto, Zavarovalnica Tilia Novo Mesto, Abanka Lj., Slovenske železnice Krka in Mobitel. Svoje izdelke pa so prispevali še Lek, Žito, Kolinska, Mercator-Slosad, Beti in Hren grafika, Gorenjka in Konta. Z alpinistično opremo je Furlanu pomagal Treking šport, Lj.

MIHA PETERNEL URBAN GOLOB

Ivč Kotnik: »Dotik neba«
Kakor je Ivč Kotnik že od mladih nog zvest goram, tako je neutruden tudi pri ubesedovanju: svoja doživetja si zapisuje navadno kar sproti, na poti h goram, med vzponom, v bazi ali v višinskih taboriščih. Zato je v njegovih zapiskih ohranjena svežina in neposrednost dogajanj na gori ter osebnega doživljanja. Za svoj knjižni prvenec »Dotik neba«, delo ki je pravkar izšlo pri mariborski založbi Obzorja (37. v zbirki Domače in tuje gore), jih je izbral lahko le prgišče.
Na začetku so kratki zapisi: o - zaradi vaje v reševanju - simulirani nesreči pod Križevnikom, prvenstvenem vzponu v Ojstrici in padcu tovariša v Paklenici. Potem se vrste daljši in vse pomembnejši: o novi smeri na Norveškem, Japonski diretisimi v Eigerju, pa o plezanju v Druju, o klasični Cassinovi smeri v Grandes Jorasses, kavkaškem plezanju, pa o odpravi v Tien Šan in Ande, novi smeri na Kilimandžaro in seveda tudi o Himalaji: Makalu, Everest, Lotse, Nanga Parbat. Na koncu pa še nekaj faktografije, izbor Kotnikovih najpomembnejših vzponov; za odprave v katerih je sodeloval so opisi nekoliko daljši.
»Pričujoče knjige nisem napisal zato, da bi koga spodbudil k plezanju ali ga navdušil za šport, ki me je uročil,« je zapisal na začetku. Kvečjemu z nasvetom je pomagal tistim.'k'afere je že okužila ta strast. Tam na Šaleškem, v Velenju, kjer je doma, pa takih nikoli ne zmanjka. Začel je s 16 leti, pred štirimi leti pa je - čeprav že skoraj štiridesetletnik - sodeloval še v odpravi na Nanga Parbat. »Diplome, nagrade, odlikovanja in kar je še takega, pač ne morejo nikdar poplačati izgubljenih dni, potokov znoja, krčev v želodcu, piša plazov in hrumenja viharjev, ozeblin, odrezanih udov, udarcev strele ali celo smrti, to nas spremlja na tej negotovi poti. Pa kaj bi dramatiziral: takšno je pač življenje ljudi, ki plezamo! Veliko več - in mora jih biti več - pa je lepih trenutkov, sreče in potešenosti na vrhu ali ob vrnitvi z dolge poti, sončnih zahodov, ko gore rdijo kot obraz nedolžne deklice, tihega vriska ob pogledu na sončni žarek po viharju, ki te je zajel sredi stene ... Vrhov je nešteto in vredno je plezati!«
Alpinističen življenjepis Kotnika je (na zavihkih ovitka) zapisal urednik Franc Vogelnik, ki že vsa zadnja leta skrbi za planinsko literaturo založbe Obzorja. V knjigi pa je seveda tudi nekaj lepih barvnih posnetkov gora, ki jih je vse prispeval avtor. Opremil jo je Bronislav Fajon.
Ivčeva knjiga Dotik neba zajema nekaj izbranih strani iz velikih poglavij našega alpinizma in ekspedicionizma, je - in bo - več ali manj obvezno branje za vse, ki si hočejo ustvariti zaokroženo podobo o našem alpinizmu, še posebej ekspedicionizmu.

FRANCI SAVENC

Plezali v Meteori
Alenka Jerala in Darja Zaplotnik ( obe AO Kranj) sta konec septembra in začetek oktobra preživeli v grški Meteori. Kranjčanki sta šli tja in nazaj s trajektom, ki odpelje vsak teden iz Trsta. Povratna karta stane 190 DEM.
V Meteori sta preplezali kar nekaj smeri. V stolpu Doupiani sta ponovili Legenpfeiler (V, 140 m), Vzhodni raz (VI, 125 m), JV steno (VII-, 160 m) in Es geht auch ohne! (VII-, 75 m). V Heiliggeistwachterju sta splezali SV smer (V+, 150 m), Črno magijo (VII-, 75 m) in JZ raz ( VI-, 180 m), v Sourbotiju Hipotenuzo (VI, 225 m), v Ypsiloteri Z raz (VI-, 120 m), v Heliger Geistu pa Zajedo norosti (VI+, A1, 180 m).

(M. P.)

Alpinistična šola
Alpinistična šola AO Železničar se bo začela v sredo, 9. novembra ob 20. uri v prostorih PD Železničar. Najdete jih na naslovu Trg OF 3, to je pri železniški postaji nad plesno šolo Rožanc.

(M. P.)

Novi smeri v plezališčih
Matic Jošt je levo od Tihe pesmi v Kotečniku opremil in preplezal novo smer Fruti kombibuba (VII oz. 6b).
Tudi plezališče pri Preddvoru je bogatejše za eno smer. To je Lukec in njegov škorec (6c+).

(M. P.)

Iz Amerike z dobrimi vzponi
Vili Guček, Metka Lukančič (oba AO Trbovlje) in Aljoša Grom (AO Vrhnika) so se vrnili s plezalne turneje po Združenih državah Amerike. Obiskali so veliko plezališč. Posvetili so se predvsem plezanju na pogled, zato so se v vsakem plezališču zadržali le dva ali tri dni. Metka Lukančič je na pogled preplezala smer težko 5.12c (7b+) in s tem izenačila najboljši tovrstni dosežek slovenskih plezalk. Aljoša Grom je »na fleš« splezal smer, katere težave so ocenjene 5.13b (8a).
Prve dni so preživeli v Sinks Canyonu in Wild Irisu v državi Wyoming ter v Loganu v državi Utah. Tu sta Grom in Guček na pogled (to pomeni, da sta bila v smeri, ki je od prej nista poznala, uspešna že v prvem poskusu) preplezala 5.12d (po francoski lestvici 7c), Lukančičeva pa 5.12a (7a+).
Nato so se odpeljali v Rifle v Koloradu. Od vseh plezališč, kar so jih obiskali, je bilo to najbolj podobno našim. Guček je tu na pogled uspel v smeri z oceno 5.13a (7c+). Smer enakih težav je Lukančičeva preplezala z rdečo piko. Vzpon ji je uspel v prvem poskusu drugega dne.
Naslednja postaja na njihovi poti je bil Red Rocks, ki je od Las Vegasa oddaljen le pol ure vožnje. Tu so, navkljub večernim izletom v Las Vegas, uspeli preplezati dobre smeri. Oba fanta sta na pogled splezala po eno 5.13a (7c+). Metka Lukančič je prav tako na pogled uspela v smeri z oceno 5.12c (7b+). Tako je postala druga slovenska plezalka s tako težkim vzponom na pogled. Prvo 7b+ na pogled - Madonno v Bohinjski Beli - je splezala Martina Čufar.
Iz Red Rocks so se odpravili proti Yosemitom. Vmes so se ustavili v divji, zapuščeni in prašni soteski Owens River Gorge, kjer sta Grom in Guček na pogled plezala do 5.12d, Lukančičeva pa do 5.12b (7b). V Yosemitih so plezali po balvanih. Nekateri problemi so se jim zdeli nedosegljivo težki.
Obiskali so tudi Cave Rock. Tu so smeri zelo previsne. Njihov potek dostikrat ni najbolj logičen. Med plezanjem je velikokrat potrebno zagozditi kolena v luknje z ostrim robom. Po enem dnevu so z razpraskanimi koleni odšli naprej.
Za konec so si prihranili Smith Rock. Ambient je čudovit, smeri pa potekajo po ploščah z ostrimi oprimki in niso zelo previsne. Tu je Guček na pogled preplezal Darkness at Noon (njegova tretja 5.13a na turneji). Grom je v prvem poskusu splezal Rude Boys (5.13b oz. 8a), vendar pa je prej v njej gledal Gučka, ki je poskušal pred njim. Torej vzpon ni bil opravljen na pogled, ampak "na fleš". Oba sta v drugem poskusu uspela v Agro Monkey (5.13b). Lukančičeva je z rdečo piko preplezala Chain Reaction (5.12c oz. 7b+), ki poteka po previsnem razu.

(M. P.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Franc Jensterle preplezal Oktoberfest (8a) na pogled
Franc Jensterle je v Mišji peči opravil zelo dober vzpon na pogled. Preplezal je Oktoberfest (8a oz. IX+/X-). Smer je za Mišjo Peč nekoliko netipična, saj ni toliko previsna, kot večina smeri v tem plezališču. Za Lukičem, Slabetom in Mejovškom je Jensterle četrti slovenski plezalec, ki je uspel na pogled preplezati smer, katere težavnost je ocenjena 8a.
Prav tako v Mišji Peči je Jensterle z rdečo piko (to pomeni, da smeri ni preplezal v prvem poskusu, ampak kasneje, ko je smer že spoznal in preučil) splezal še dve težki smeri. Prva je Mrtvaški ples, druga pa Zajček. Obe sta ocenjeni 8b (X). Z Mrtvaškim plesom se je po malem ukvarjal že dlje časa. Zajček pa je krajša smer z enim, zelo težkim mestom.

(M. P.)

Vzponi tržiških alpinistov
Septembra sta Igor Gabre in Slavko Rožič v šestih urah preplezala Bergantovo v Triglavu. Za Zarjo (VII-, A2, 400 m) v Travniku sta porabila sedem ur. V začetku oktobra sta ponovila Marijo Pomočnico (VI, A2 / V, 160 m) v Koglu. Smer sta plezala v megli in dežju.
Andraž Koren in Andrej Rožič sta splezala Kamniško v Koglu. Aljaž Anderle in Florjan Košir sta v Košutnikovemu turnu začela po dva raztežaja dolgi Reinerjevi smeri (VII+), nato pa nadaljevala po severnemu razu do vrha.
Filip Bence je 1. novembra preplezal Črni graben (V, 400 m) v Storžiču najprej navzgor, potem pa še navzdol. Skupaj z Janezom Primožičem sta s svedrovci opremila Šleparsko smer v Beli Peči.
Tržiški alpinisti še sporočajo, da je bivak v severnem ostenju Storžiča stalno odprt.

(M. P.)

Vzponi Mateja Grilca
Matej Grilc (AO Lj.-Matica) je v naših plezališčih preplezal tri smeri spodnje desete stopnje. V Mišji Peči je ponovil Strta srca in Sonce v očeh (obe imata oceno 8a+), v Retovjah pa Pokraculjo (8a).
Med 28. avgustom in 18. septembrom je skupaj z bratom Primožem, Igorjem Jamnikarjem in Bojanom Leskoškom plezal po plezališčih v ZDA. O njihovi turneji smo že poročali, vendar pa je bilo v članku nekaj napak. Matej Grilc je v plezališču Cave Rock pri jezeru Tahoe na pogled preplezal Pigen Hole (5.12b oz. 7b+). Na pogled je preplezal še devet smeri z oceno 5.12a. Bratoma Grilc so odpravo omogočili Geograd - podjetje za geodetske meritve Lj., trgovini Northwest sport Gorica in Papi sport ter njun matični alpinistični odsek.

(M. P.)

Šolanje gorskih vodnikov
Združenje gorskih vodnikov Slovenije je letos razpisalo šolanje za novo generacijo gorskih vodnikov, ki bo potekalo po določilih UIAA - GM (Mednarodna zveza združenj gorskih vodnikov). Šolanje traja 3 leta, razdeljeno pa je na 5 večjih poglavij, ki obravnavajo vodenje v: kopni skali, kombiniranem svetu, zimskih razmerah, ledeniškem svetu in na turnih smukih.
Izmed prijavljenih kandidatov so razpisanim pogojem zadostili: Janez Cerar, Urban Golob, Janez Levec, Aco Pepevnik, Janez Primožič in Marko Prezelj. V petek 21. 10. so se v Erjavčevi koči na Vršiču zbrali kandidati in inštruktorji Janez Duhovnik, Peter Markič, Bojan Pograjc ter Andrej in Marko Štremfelj. Najprej je Marko Štremfelj kandidatom pojasnil potek šolanja, nato pa je imel dipl. psiholog Peter Markič predavanje o psihologiji vodenja.
V soboto so se v slabih vremenskih razmerah povzpeli skozi Okno na Prisojnik ter obdelali tehniko vodenja na zahtevni zavarovani poti. Zvečer so predelali pravilnik GV Slovenije. V nedeljo so se zaradi slabega vremena pridružili izpitom za inštruktorje GRS, kjer izpopolnili tehniko reševanja v kopni skali.

(M. P.)

Sodelovanje z zamejskimi planinci
KRANJ - V Planinskem društvu Kranj so se odločili, da znova navežejo tesnejše stike s Slovenskim planinskim društvom v Celovcu, s katerim so nekdaj že zelo dobro sodelovali. Predstavniki kranjskega društva so zato pred kratkim odšli na obisk na avstrijsko Koroško, kjer so se v planinskem domu na Bleščeči planini srečali s predsednikom SPD Celovec Hanzijem Lesjakom ter Lubom Urbajsom in drugimi člani planinske organizacije koroških Slovencev.
Na tem srečanju so na razširjeni seji upravnega odbora PD Kranj med drugim govorili o razmerah v planinski organizaciji v Sloveniji in v Avstriji ter o povezovanju planincev ob meji. Kot je dejal Franc Ekar, predsednik kranjskih planincev, je to povezovanje v zadnjih letih nekoliko upadlo. Zdaj bi ga radi izboljšali, kar bi lahko dosegli s skupnimi prireditvami, srečanji in drugimi oblikami na primernih lokacijah, kot so Savinjsko sedlo, Jezersko sedlo, območje Železne Kaple, Jezerskega in drugje.
Lubo Urbajs je ob tem povedal, da so pred leti že načrtovali izgradnjo planinske koče na prehodu preko Golice v Slovenijo. Ostalo pa je le pri zamisli Po njegovem bi morali to gradnjo spodbuditi zlasti jeseniški planinci. Vprašal pa se je, zakaj so odprli mejni prehod za planince na Kepi, saj čezenj praktično ni nobenega prometa.

(L. S.)

Turnc je nova trgovina s plezalno opremo
V Ljubljani so odprli še eno trgovino z alpinistično in kamp opremo ter športnimi oblačili Imenuje se Turnc, najdete pa jo na Petkovškovem nabrežju 31.

(M. P.)

Oznake: ALP, AN, , BIB, HIM, PLE, PrV, VTG
eXTReMe Tracker