Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 24.10.1994

24.10.1994


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

ponedeljek, 24. oktober 1994, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 1045

Delo, Šport: ... Dober nastop naše ekipe na svetovnem prvenstvu

Mladi slovenski športni plezalci so se iz Nemčije vrnili s četrtim, petim, sedmim in osmim mestom - Močna konkurenca iz 18 držav - Najbolje Katarina Štremfelj
KRANJ - Svetovnega mladinskega prvenstva v športnem plezanju se je od 14. do 16. t.m. v Leipzigu udeležilo kar 160 plezalk in plezalcev iz 18 držav - med njimi tudi 15-članska slovenska reprezentanca. Največ uspeha so imeli Francozi, ki so v šestih kategorijah pobrali kar štiri prva mesta, ostali dve zlati kolajni pa sta odšli v Španijo in Švico.
Slovenija tokrat (spomnimo se srebrne kolajne Nataše Stritih iz Basla leta 1992) ni posegla po odličjih, a je bila reprezentanca kot ekipa vendarle boljša kot v Baslu. Očitno pa je tudi, da po odličnih lanskih in letošnjih rezultatih na mednarodnih tekmah tuje reprezentance resno računajo z našo ekipo. Tako je bila Martina Čufar v uradnem biltenu prvenstva imenovana kot ena izmed favoritinj v svoji kategoriji. Nasploh je bila konkurenca v nekaterih kategorijah zelo močna. Tako smo lahko videli Francozinji Guillet in Sansoz, ki sta na članskih tekmah za svetovni pokal že stali na zmagovalnih stopničkah, prav tako sta bila v Leipzigu Francoza Petit (že zmagovalec svetovnega pokala) in Maazuer (npr. tretji na letošnjem Mastni v Arcu).
Najboljšo slovensko uvrstitev je v najmlajši kategoriji (letnik 79 in 80) dosegla Kranjčanka Katarina Štremfelj, ki je med 22 tekmovalkami zasedla 4. mesto. Vendar, realno gledano, je bila kolajna tokrat nedosegljiva. Prav tako odlično 6. mesto je dosegla Eva Tušar, Maja Šuštar pa je bila sedma.
V kategoriji 77-78 so bile v finalu tri Rusinje, Francozinja in naša Martina Čufar, ki je tokrat imela smolo. Tik pred njenim nastopom so organizatorji morali obrniti eno izmed vponk v kompletu. Pri tem so po oprimkih hodili s copati in celo nogavicami, oprimkov pa nihče ni očistil. Čufarjevi je tako zdrsnilo in kasnejša pritožba naše ekipe je bila zavrnjena. Morala se je zadovoljiti s 5. mestom.
Pri fantih v najstarejši kategoriji (letnik 75 in 76) je bilo objektivno gledano prvo in drugo mesto rezervirano za Petija in Mazuerja. Tudi v superfinalu sta bila enaka in sta si razdelila zmago. Izmed naših tekmovalcev se nihče ni uvrstil v polfinale. V kategoriji 77-78 je bila največja konkurenca, saj jih je nastopilo kar 42. Od naših je zelo dobro plezal Ljubljančan Urh Čehovin, ki je osvojil 7. mesto, a od kolajne je bil oddaljen le dva oprimka. V najmlajši kategoriji pa se je pri naših najbolje odrezal Aleš Strojan, ki mu je le malo zmanjkalo za finale in je bil na koncu osmi med 30 tekmovalci.
Slovenska reprezentanca je tudi sicer v Leipzigu naredila zelo dober vtis. Njena homogenost in konec koncev tudi enotna opremljenost (Kompas Holidays, Pletilstvo Ros Lj., Pletilstvo Strojan Skorja Loka, Rock Zelinka Lj., Euro-sport Trade Lj., Mojster Janez Lj., Prizma Commerce Lj., Primož Turizem in Nil Lj., so sponzorji, ki so ji pomagali) sta bili tisto, kàr bi si zeleh tudi drugi.
Rezultati - letnik 79-80, dekleta:
1. Iva Hartman (Švi), 2. Ameli Haager, 3. Nicola Haager (obe Nem), 4. Katarina Štremfelj, 6. Eva Tušar, 7. Maja Šuštar (vse Slov) od 22 tekmovalk; fantje: 1. Frederic Tuscan (Fr),2. Ulrich Lindenthal (Nem), 3. David Hume (ZDA), 8. Aleš Strojan, 18. Matej Sova in Uroš Grilc (vsi Slo) od 30 tekmovalcev; letnik 77-78, dekleta: 1. Liv Sansoz (Fr),
2. Maja Piratinskaja, 3. Irina Ruiga (obe Rus), 5. Martina Čufar, 13. Lenča Gradišar, 15. Rebeka Poček (vse Slo) od 17 tekmovalk; fantje: 1. David Carretero (Šp), 2. Anthony Lamiche (Fr), Robert Mate (D) in Maksim Petrenko (Ukr), 7. Urh Čehovin, 24. David Stepanjan. 32. Peter Bračič (vsi Slo) od 42 tekmovalcev; letnik 75-76, dekleta: 1. Marie Guillet (Fr), 2. Irena Zaytseva, 3. Larissa Buronova (obe Rus); fantje: 1. Fabien Mazuer in Francois Petit (oba Fr), 3. Pascal Gisler (Švi), 23. Boris Novak in Anže Šanca, 31. Primož Grilc (vsi Slo) od 33 tekmovalcev.

TOMO ČESEN

Še tekmi za DP
Konec tedna bosta kar dve tekmi za državno prvenstvo. V soboto, 29. t.m. se bodo v Velenju pomerili najmlajši. Za njih bo to predzadnja tekma. Umetna stena v Pirničah pa bo naslednji dan gostila najboljše slovenske plezalce. Kvalifikacije 4-članske tekme se bodo začele ob 11. uri, finale najboljših pa bo ob 18. uri. Člani bodo s tekmama za DP nadaljevali v nedeljo, 6. novembra tekma v Domžalah.

(T. Č.)

Enkratna »Gorska pravljica«
Te dni se je v knjigarnah pojavila fotomonografija Petra Janežiča z naslovom Gorska pravljica. »Mogoče je naslov te knjige po otroško preprost, toda kdor jo bo prehodil od začetka do konca in ji morda v spominu celo priključil lastna gorska potovanja, bo že spotoma vzkliknil iz vsega srca: Da, to je kot pravljica, čeprav je resničnost! To so najlepši trenutki, kar jih daje življenje!«
Te uvodne besede Matjaža Kmecla, ki je delu prispeval besedila, se potrjujejo s strani do strani.
Peter Janežič naši javnosti ni neznano ime. Že nekaj časa ima sloves enega najbolj pretanjenih zapisovalcev gorske narave na fotografski film. Dve odmevni fotomonografiji - Julijske Alpe in Sij gora - ob tem, da je s posameznimi posnetki, pa tudi serijami njih, sodeloval še v prenekateri knjigi, sta ga utrdili v samem vrhu slovenske planinske fotografije. Najnovejše delo pa presega dosedanja, tako po fotografski, kot po grafični plati.
Prek dvesto izbranih podob, ki jih je Bronislav Fajon mojstrsko vkomponiral v celoto, je resnična pravljica. Pogosto Janežičeve slike ne potrebujejo dodatnih pojasnil, ker ne govorijo kot dokument, temveč kot samoumevna lepota. Gore so znane, preseneča z nenavadnostjo pogledov nanje, z izbiro pravšnjega trenutka, ko jih je ovekovečil. Ni dovolj le mojstrsko obvladati fotoaparat, biti moraš še do kraja zaljubljen v to gorsko naravo, da vedno znova in znova iščeš njih »enkratno« podobo. In jo tudi najdeš!
»Morda se bo komu zdela škrlatna barva Kredarice in Triglava fotografski trik ali ukana, toda rad bi zagotovil, da je kakšno jutro takšna barva še gostejša, domala neverjetna. Res pa je treba zelo pohiteti s slikanjem, ker se največkrat zelo hitro porazgubi.«
Človek se na teh Janežičevih fotografijah pojavi le nekajkrat, v ospredju nikoli. Se pa vse mogoče rastje, voda in sneg, predvsem pa skale in nebo, jasno modro, še pogosteje prepreženo z oblaki. Natisi fotografij v knjigi nimajo ne geografskega ne motivnega reda. Tekst Matjaža Kmecla, ki se prepleta med njimi, sicer tudi pojasnjuje in razlaga upodobitve, čeprav je v veliki meri tudi sam zase »pravljica«.
Knjiga stane blizu devet tisočakov, a založnik Mihelač se verjetno ni uštel. Za naše tržišče kar velika naklada, pa še dve mutaciji, v angleškem in nemškem jeziku, vse to je porok, da bo še nekaj časa enkratno darilo, za domovino in tujino.

(F. S.)


Matej Mejovšek je v ZDA preplezal štiri čiste desetke
Najtežji sta bili White Wedding in Slayer (obe X/X+) - Na pogled do 8a - V Smith Rock prevroče

S turneje po severnoameriških plezališcih so se vrnili Maja Čonč, Matej Mejovšek in Albin Simonič. V ZDA so odpotovali 4. avgusta, vrnili pa so se pred kratkim. Najboljše vzpone je opravil Matej Mejovšek, ki je preplezal več kot dvesto smeri, od tega štiri smeri z oceno 8b (X) in več. Na pogled je uspel v smeri Masaya (5.13b oz. 8a oz. LX+/X-). Albin Simonič je v plezališču Cave Rock preplezal Cam Cave (5.13c/d oz. 8a+/b). Najtežji vzpon Maje Čonč je bil Mission Control (5.12a oz. 7a+/b) v American Forku.

MATEJ MEJOVŠEK - V Killing Time, 5.13d oz. 8b. (Foto: Albin Simonič)

Turnejo so začeli v državi Colorado. V kanjonih Eldorado in Creek Canyon so se privajali na tamkajšnje razmere, Nato so odšli v Rifle. Tu so opravili že prve težje vzpone. Mejovšek je po štirih dneh študija uspel v smeri Scoull Fuck (5.13d oz. 8b). Za Vision Things, ki ima po francoski lestvici oceno 7c+/8a, je porabil vsega skupaj pol ure. Preplezal jo je v drugem poskusu .To smer je splezal tudi Albin Simonič. Mejovšek je na pogled uspel v eni 7c+, eni 7c/c+, šestih 7c in več lažjih.
Plezali so tudi v plezališču Cave Rock, kjer je Mejovšek na pogled (to pomeni, da smeri od prej ni poznal in da je bil uspešen v prvem poskusu) preplezal Masayo (8a). Pred njim sta od naših plezalcev tako težak vzpon na pogled opravila le še Marko Lukič in Tadej Slabe. Na pogled je preplezal še dve smeri z oceno 7c+. Tu je preplezal še dve čisti desetki: previsno in zelo dolgo smer Slayer (8b/b+ oz. X/X+), ki sodi med težje smeri v ZDA in Killing Tune (8b), za katerega je porabil samo en dan. Za Cam Cave (8a+/b) pa je porabil le tri ure. Tudi Simonič je bil v tem plezališču precej uspešen. V seznam svojih vzponov je poleg že omenjene smeri Cam Cave vpisal še Masayo in dve smeri z oceno 7c+.
Mejovšek je obiskal tudi svetovno znano Yosemitsko dolino. Tam je plezal po balvanih, ki zahtevajo od plezalca le nekaj zelo težkih gibov. Najtežjim balvanom, ki jih je preplezal, bi ustrezala francoska ocena 7c+/8a.
Največ časa so preživeli v plezališču Smith Rock. Tu sta tako Mejovšek kot Simonič nameravala preplezati najtežjo smer na turneji. Mejovškov cilj je bila smer Just Do It (8c+), Simoničev pa To Bolt or Not To Be (8b+). Nihče od njiju pa ni uspel. Mejovšek je za študij svoje smeri porabil kar 20 dni. Zelo ju je ovirala huda vročina, ki je presegla 35 stopinj. Obe smeri sta namreč skoraj cel dan izpostavljeni soncu.
Vseeno pa iz Smith Ročka nista odšla praznih rok. Mejovšek je preplezal White Wedding (8b/b+). To je tretji slovenski vzpon v tej smeri. Prva dva vzpona sta pripadla Sreču Rehbergerju in Marku Lukiču. Mejovšek meni, da je ocena smeri kar »ostra«. Simonič je uspel v Aggro Monkey (8a).
Turnejo so podprli Gorenje, Dnevnik, Eso montaža, Meditrade. Naš čas, Novi tednik, Urarstvo Lečnik, Rudnik lignita Velenje, Novi tednik, Papi sport, Avtocenter Meh, Trgovine Urbane, Zdravilišče Laško, Pivovarna Laško, Dia studio Klemene, Infos d.o.o., Mladinski servis, ŠOU Lj., AO Lj.-Matica, občina Velenje ter PD in ŠZ Laško.

MIHA PETERNEL

Beli pajčolan v Križu
Suzana Gorjup in Viktor Relja sta v Z steni Križa preplezala prvenstveno smer Beli pajčolan (VT/TV-V, 350 m). Smer odlikujejo lepi naravni prehodi in presenetljivo dobra skala. Najlepša je srednja tretjina smeri, ki poteka po belih ploščah, vidnih že od koče na Ledinah.

(M. P.)

Alpinist Beno Dolinšek se ni vrnil z Anapurne
LJUBLJANA - Vodja odprave »Anapurna III (7555 m)« AO Kozjak Maribor je sporočil, da od 14. t.m. pogrešajo 25-letnega Bena Dolinska. Odprava je vzpon začela 25. 9., tabor 1 so postavili 26. 9. pod južnim razom - 5100 m visoko. Boris Strmšek in Silvo Babič sta 4. 10. preplezala 400 m visok skalni del (V-VI+), 6. 10. pa so Beno Dolinšek, Mitja Plohl in Samo Žnidaršič postavili tabor 2 (5750 m), Peter Ferk in Miran Žemljic pa 9. 10. na višini 6600 m tabor 3.
Drugi člani odprave so tiste dni nosili opremo iz baze na goro (baza 4050 m). Na tabor 3 sta 13.10. prišla Plohl in Dolinšek, da bi naslednji dan poskusila vzpon proti vrhu. Vreme se je poslabšalo, Plohl je ostal v taboru 3, Beno Dolinšek pa se je odločil za vzpon. Ob 11. uri je po radiu sporočil, da je 7000 m visoko, a zaradi vremena ne more naprej. Ob 15. uri se je oglasil z višine 6750 m, potem pa ne več.
Mitja Plohl ga je v taboru 3 čakal do jutra 15.10., potem pa je zaradi ozeblin sestopil. Na oglede nad taborom 2 je odšla 17.10. še ena naveza, a ni našla sledi. Bojijo se, da je Beno Dolinšek zdrsnil čez jugozahodno steno. Poročilo so poslali 17. t.m., ko so napovedali tudi vrnitev.

Anapuma IV (7525 m)
Že od doma pa se je oglasil Matevž Lenarčič. Skupaj z Jasno Bratanič in Miro Zorič je zaradi ozeblin zapustil odpravo obalnega PD, ki jo vodi dr. Žare Guzej. Preostali člani se še poskušajo vzpeti na ta vrh. Očitno se je slabo vreme potegnilo daleč v jesen.
Mariborska odprava je želela narediti novo smer na Anapurno III, ki je eden težjih vrhov v pogorju Anapurna Himal. Na tem vrhu Slovenci še niso bili.
Obalna odprava je želela ponoviti normalni dostop na Anapurno IV. Nanjo so se povzpeli že 22. 10. 1969 Jože Andlovic, Lojze Golob in Aleš Kunaver v okviru odprave na Anapurno II (7937 m), ki sta jo dan prej dosegla Kazimir Drašlar in Matija Maležič. To je doslej še vedno najvišja slovenska točka v pogorju Anapurn. Anapurna I (8091 m) pa kljub več poskusom ostaja še vedno edini osemtisočak, ki je Slovencem še uganka.
O drugih odpravah še ni novic, Vanja Furlan pa se bo po uspešnem solo vzponu na poprej nepreplezani severozahodni steni Langšiše ri (6427 m) v začetku naslednjega tedna vrnil v Novo mesto.

(T. Š.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Alpinistični šoli
Letošnja alpinistična šola AO Jesenice se bo začela 27. t.m. v prostorih PD Jesenice. Dodatne informacije v društvenih prostorih (tel. (064) 81-291).
Soški AO bo začel z alpinistično šolo v četrtek, 27. t.m. ob 19. uri v prostorih PD Tolmin. Podrobnejše informacije pri Simonu Čopiju, tel. (065) 87-041.

(M. P.)

V dvajsetih urah od Triglava do Mangarta
Sašo Aničin je v soboto, 24. 9., prečil Julijske Alpe iz doline Vrat do Koče na Mangartu. Začel je ob polnoči v Vratih in po poti čez Prag v treh urah prišel na vrh Triglava. Nato je sestopil do Luknje in čez Gamsovec nadaljeval do Pogačnikovega doma na Kriških podih. Tja je prišel ob 6.40. Ob osmih zjutraj je bil že na Razorju, nato pa se je skozi Zadnje okno povzpel še na Prisojnik. Po sestopu na Vršič si je privoščil pol ure počitka. Ob 12.30 je že nadaljeval pot proti Jalovcu. Na vrhu je bil ob pol štirih. Sestopil je na Kotovo sedlo, od koder je nadaljeval proti Mangartu, na katerega teme je stopil ob sedmih zvečer. Na cesti na Mangartsko sedlo je bil uro kasneje. V dvajsetih urah je počival vsega skupaj kaki dve uri. Na celi poti se je nabralo za 5600 višinskih metrov vzponov.

(M. P.)

Steber sreče v Planjavi
Tomaž Humar in Robert Poličnik sta v jugovzhodni steni Planjave potegnila prvenstveno smer Steber sreče (VI+ / VII-, 200 m, 4 h). Začela sta levo od Sobotne, zgornji del pa sta preplezala po stebru ob smeri Humar-Škarja. Skala je ves čas dobra.

(M. P.)

V jugovzhodni steni Štruce
Suzana Ivanovič in Simon Slejko sta v JV steni Štruce preplezala novo smer »Glasbena mačka za Nino« (VII/V, 160 m, 5 h). Smer poteka desno od smeri Černivec-Pibernik. Prvi raztežaj je skupen z Brankino varianto. Nova smer po počeh, škrapljah in ploščah pripelje do zapore. Pod njo preči 10 metrov desno (najtežje mesto), nato pa nadaljuje po izraziti zajedi do roba stene.
V smeri sta ostala dva svedrovca in dva klina. Zaradi kompaktne skale je nameščanje varovanja ponekod problematično.

(M. P.)

Ustanovitev Komisije za športno plezanje
Na zadnji seji upravnega odbora PZS je bila ustanovljena Komisija za športno plezanje. Nadaljevala bo delo Podkomisije za športno plezanje, ki je do sedaj delovala v okviru Komisije za alpinizem.

(M. P.)

Oznake: ALP, AN, , BIB, HIM, PLE, pleBAL, PrV, VTG
eXTReMe Tracker