Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 05.09.1994

05.09.1994


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

ponedeljek, 5. september 1994, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 3140

Delo, Šport: ... Preplezala sta Moderne čase

Za 1000 metrov težke smeri v Marmoladi sta Blaž Stres in Iztok Ipavec potrebovala devet ur
Blaž Stres in Iztok Ipavec (oba Soški AO) sta 5. avgusta preplezala smer Moderni časi v južni steni Marmolade. Smer sta preplezala prosto, razen najtežjega raztežaja (VII+). ki je takoj na začetku smeri in se zaradi mraza do tja še nista ogrela. Sicer je smer dolga in zahtevna, saj le nekaj raztežajev sodi pod šesto stopnjo in ima zato kompleksno oceno ED-.
Moderne čase sta prva preplezala Heinz Mariacher in Luisa Jovane leta 1982 in smer se je hitro uveljavila in zaslovela kot ena težjih in najlepših v Dolomitih. Kot zanimivost še dodamo, da je eno prvih ponovitev te smeri opravil pokojni Wolfgang Güllich. Dan kasneje pa sta naša plezalca že bila v steni Tofane, kjer sta ponovila Pilastro di rozes (VI A1, 600 m, 4 h).
Stres in Ipavec sta 31. julija preplezala tudi novo smer v Trentarskem ozebniku, ki poteka po zajedi, lepo vidni že kmalu za mostom v Zadnjici. Imenovala sta jo Črna mačka, težave pa ocenila s VI+ A0 (VII), 350 m. Ipavec je kot prvi v navezi preplezal vstopni previs zaradi krušljivosti tehnično, Stres pa mu je sledil prosto. Sestop ob vrvi poteka desno od smeri, v kateri sta pustila tri kline. Ponavljalcem pa poleg metuljev in jeseničanov priporočata še dobre živce na vstopu in izstopu. Oba sta plezala še v Vršacu in prosto ponovila Smer mladosti (VII, 500 m ,6 h).
Še eno novo smer, ali bolje varianto, pa sta 26. 7. splezala Marko Mežnar in Blaž Stres. Plezala sta v zahodni steni V koncu špice, novo vstopno varianto pa sta potegnila levo od originalnega vstopa Desne postojnske smeri. Plezala sta po gladkih ploščah, nadaljevala po omenjeni smeri (prosto) in vzpon ocenila s VI. Ni še razčiščeno, ali je bila to tudi prva ponovitev Desne postojnske smeri. Ista naveza je še preplezala Proletarsko smer v J steni Jerebice. Stres je pri tem opravil še 1. PP omenjene 400 metrov dolge smeri (VII-). Varovanje je nameščal sproti.

URBAN GOLOB

ALPINISTIČNE NOVICE

Odprava na Annapurno IV
V petek, 9. t.m., odhaja v Nepal devetčlanska odprava Obalnega alpinističnega odseka. Glavni cilj odprave je pristop na vrh Annapurne IV (7525 m). Normalna smer je tehnično manj zahtevna, vendar dolga, zato bodo ob ugodnih razmerah raje izbrali zahtevnejšo smer - čez steno neposredno na vrh. Vodja in zdravnik bo dr. Žare Guzej, ostali Koprčani pa so: A. Cesar, B. Strmšek in J. Žumer. Podobne načrte imata tudi Jasna Bratanič (Akademski AO) in Mira Zorič (AO Impol), ki sta se pridružili odpravi s podporo KOTG pri PZS, prvi pa so tudi pomagali Annapurna in podjetje ABS iz Ljubljane. Drugi člani odprave so še I. Buda (AO SPD Trst), A. Lipnik (Šaleški AO) in Matevž Lenarčič (AO Trbovlje), vsak s svojimi cilji.
Odpravo so podprli Casino Portorož, Droga, Luka Koper, Emona-Obala, Dergo Izola in Splošna banka Koper itd.

(U. G.)

Mladi plezalci konec tedna v Kranju
KRANJ - Po junijskem Rock Mastru, ki je v Kranj privabil najboljše plezalce iz vsega sveta, bo ta konec tedna umetna stena ob plavalnem bazenu gostila mlade slovenske plezalce. Športna zveza Kranj bo v sodelovanju s Tomom Česnom pripravila tekmi za državno prvenstvo za mlajše in srednje kategorije. Najmlajši se bodo pomerili v soboto, 10. septembra, ko bodo ob 10. uri začele cicibanke in mlajše deklice. Uro kasneje bodo pričeli cicibani in predvidoma ob 13. uri še mlajši dečki.
V nedeljo pa bo na sporedu ( tudi ob 10. uri) še tekma za srednje kategorije, ko bodo pričele starejše deklice in kadetinje. Začetek za starejše dečke je določen za 11.30, kadeti pa bodo začeli ob 14. uri.

(T.Č.)

Po Julijcih
Nabralo se je tudi nekaj vzponov v Julijskih Alpah. Andrej Štremfelj in Mirko Krajnc sta konec julija ponovila Serenado (VII-) v Steni, Andrej in Marija Štremfelj pa sta slab mesec kasneje preplezala Spominsko M. Grošlja (VII) v Planji. Vsi so plezali prosto in na pogled. Mira Zorič (AO Impol) in Jasna Bratanič (Akademski AO) pa sta Raz mojstranških veveric skupaj z dostopom po Prusik - Szalayevi smeri preplezali v šestih urah.
Peter Mežnar in Blaž Stres sta 14. 8. popoldne v štirih urah preplezala Tupilaka (VI) v J. steni Jerebice. Dva dni kasneje sta Stres in Ivan Rejc prva ponovila Lepo nogo v Gamsovi materi (Viš) z oceno VI/V+, 500 m. Naslednji dan sta preplezala zalo popularnega Levega Piussija v Vevnici. Kot že prejšnji dan sta imela tudi tukaj opraviti s sluzastimi odstavki.
Dušan Košir (AO Trbovlje) je z Renato Mezek (AO Kranj) preplezal Steber Šit, z Danico Pernuš (AO Kanj) pa JLA. Še dva Kranjčana, Darja Zaplotnik in Andrej Prinčič, pa sta ponovila Centralno v Velikem Draškem vrhu.

(U.G.)

Tik pred dvanajsto
V nedeljo 28. avgusta so kar štiri naveze ponovile smer Tik pred dvanajsto v Vežici, z oceno VII. Smer so plezali Andrej Štremfelj (AO Kranj) in Mirko Krajnc, Marjan Kovač in Ivan Arenšek (oba AO Mengeš), Monika Kambič (AO Mengeš) in Robi Poličnik (AO Kamnik) ter Ničo Kregar (AO Matica) in Andrej Kokalj (Akademski AO). Opozorili so na spodnja dva spusta ob vrvi, kjer priporočajo dve 55-metrski vrvi, saj z dvema enojnima vrvema (50 m) zmanjka kakšen meter vrvi do stojišča. Na skici sta sicer ta dva spusta (abzajla) označena kot 50 metrska zaradi tega, ker sta avtorja smeri plezala s 100 metrov dolgo in 9 mm debelo vrvjo, ki pri spustu pač nima vozla in se zato lahko cela izkoristi, zaradi manjše debeline pa se še bolj raztegne. Zato velja pri spustih ob vrvi biti v spodnjem delu previden, oziroma urediti vmesnega - na vrhu zajede v tretjem raztežaju. Sicer pravijo, da je smer zanimiva in lepa ter da bi se jo nad gredino dalo še nekoliko podaljšati.

(U. G.)

Nova smer v Kranjski Rinki
Suzana Goriup in Viktor Relja sta preplezala novo smer v severni steni Kranjske Rinke in sicer med Igličevo in Smerjo po zajedi. Ocena smeri je V+/III-V, visoka pa je 400 metrov. V Kremenčkovi smeri, kot sta jo imenovala, sta na težjih mestih naletela na dobro skalo, sicer pa je le povprečna. V smeri tudi nista pustila klinov.

(U. G.)

Vzponi Benjamina Ravnika
Že v juniju je Benjamin Ravnik skupaj s Petrom Ramušom plezal v Debeli Peči. V načrtu sta imela Parižanko, kot kaže pa sta vstopila bolj levo, saj sta kmalu ugotovila, da to ni omenjena smer in po štirih raztežajih plezanja dosegla Vzhodni raz. Čeprav med plezanjem nista naletela na kline, so se že poznale sledi zabijanja, v drugem raztežaju pa ju je presenetil še star cigaretni ogorek. Težavnost njunega plezanja je dosegla spodnjo šesto stopnjo. Z istim soplezalcem je v Malem Draškem vrhu ponovil še Desno smer (VI-/ IV, 400 m, 4 h), za katero pravi, da je krušljiva.
Konec avgusta pa je Ravnik opravil še nekaj solo vzponov. V Triglavu je plezal Kovinarsko (IV-V, 300 m, 2 h), 27. avgusta pa je Stenarju preplezal še Kočevarjevo smer (VI-/IV-V, 600 m), v kateri se je v krušljivem razu na koncu smeri trikrat prijel za klin. Plezal je tri ure, sestopil pa je po Brojanovem razu.

(U.G.)

Mednarodni planinsko ekološki tabor
Tudi letos je Mladinska komisija pri PZS v sodelovanju z Mostom (društvo za prostovoljno delo) in združenjem študentov evropskih držav (AEGEE) organizirala na področju Kamniške Bistrice mednarodni planinsko-ekološki tabor. Tabor je trajal dva tedna, privabil pa je mlade gornike - ekologe iz Anglije, Amerike, Kanade, Nizozemske, Belgije, Španije, Italije, Češke in Irske, ki jih je bilo skupaj 20, poleg še 40 domačih. Vsak dan so s ture prinesli dve ali več velikih črnih plastičnih vreč z odpadki, ki so jih pobrali ob poteh. Največ smeti so na enem mestu našli pri obeh bivakih. Najslabše je bilo na bivaku pod Skuto, kjer so v njem in okolici nabrali kar poldrugo vrečo odpadkov, v glavnem plastenk in pločevink. Udeleženci so izvedli še anketo o akciji »planinska ekološka rjuha«. Tabor je imel tako delovni kot tudi prijateljski značaj in upati je, da bo v prihodnje manjša potreba po čiščenju za drugimi - s tem pa več časa za prijateljevanje.

(U.G.)

Razglednice in plakati odprave v Ganeš Himal
Odprava v himalajsko skupino Ganeš Himal, ki jo vodi Stane Belak-Šrauf, je tik pred odhodom. Pred dvema tednoma sta se ji pridružila še dva mlajša alpinista, Gregor Kresal in Tomaž Humar. V načrtu imajo novo
smer v tej zanimivi gorski skupini. Izdali so tudi lepe razglednice in plakate, ki jih lahko naročite oz. kupite na Planinski zvezi Slovenije. Tisti, ki bodo kupili razglednico, jo bodo dobili po pošti iz Nepala, na njej pa bodo podpisani vsi člani odprave. Vodja odprave upa, da bodo na ta način zbrali vsaj del prepotrebnih finančnih sredstev.

(M. P.)

Izgubil je kladivo
Aleš Lipnik je v Slovenski v Triglavu, nekje v bližini Belih plati, izgubil kladivo. Poštenega najditelja prosi, da ga pokliče po telefonu (066) 68-370.

(M. P.)

Ranrapalca in Pisco v Cordilleri Blanci
Aljaž Anderle in Slavko Rožič ( oba AO Tržič) ter Senad Halilovič (AO Jesenice) so julija plezali v Cordilleri Blanci v Peruju. Rožič in Anderle sta 1. julija odšla v dolino Paron, kjer sta preplezala severno steno (prva sta jo preplezala Janis in Lowe leta 1971) gore Pisco Este (5760 m). Zaradi megle in vetra se na vrh nista povzpela. Na robu stene (pribl. 5700 m), odkoder je še 200 metrov grebena do vrha, sta takoj začela sestopati. Stena je visoka 800 metrov, v izstopnem koluarju doseže strmino okrog 60 stopinj, sicer pa se naklonina giblje med 35 in 50 stopinjami. Plezala sta 6 ur.
4. julija sta se poskusila povzpeti na Caraz I in II, vendar pa sta morala zaradi globokega snega na ledeniku odnehati na višini 5500 metrov.
11. julija so vsi trije odšli pod Ranrapalco (6162 m). Hoteli so ponoviti Jaegerjevo smer v desni strani stene. Bivakirali so 5400 metrov visoko. Zjutraj pa v globokem snegu med seraki in razpokami niso našli varnega prehoda do vstopa, zato so sestopili nazaj do šotora pri jezeru Peralcocha. Še istega dne sta Halilovič in Rožič želela začeti z vzponom po SV steni, kjer so se jima zdele razmere nekoliko ugodnejše. Ker je Haliloviča zdelalo močno sonce, se je Rožič sam odpravil na goro. Bivakiral je na sedlu med Ishinco in Ranrapalco. Naslednji dan se je po SV steni povzpel na vrh. Slavko Rožič se je najprej vzpenjal po ledeniku (dve krajši mesti 60 st.), nato po ledenem pobočju (55-60 st.), tik pod robom stene pa ga je čakal še raztežaj lažje kombinacije. Na robu stene je prostran vršni plato, s katerega vodi do vrha kot nož oster greben. Za vzpon od bivaka do vrha je porabil 3 ure in pol. Vzpon je ocenil s kompleksno oceno D-. Sestopil je po smeri vzpona. Do jezera je porabil tri ure, nato pa je v petih urah pripešačil do 36 km oddaljenega Huaraza.
Za konec sta se Halilovič in Rožič lotila južne stene Pisca Oeste (5752 m). V spodnjem delu sta plezala nekoliko bolj desno od Barardove smeri s podobnimi težavami in konfiguracijo stene. Po začetni snežni strmini (55 st.) sta ju čakala dva strmejša raztežaja (75-80 st.), nato pa sta s strmo prečnico v levo v globokem in mehkem snegu (55-60 st.) prišla na rob stene, odkoder sta imela le še 20 minut do vrha. Svoj vzpon sta ocenila s kompleksno oceno D, stena je visoka 500 metrov, plezala pa sta 5 ur. Sestopila sta po JZ grebenu (PD).
Odpravo v Peru so podprli Iskra Tel, Iskra Teling, Integral Tržič, Tri fix, Montana, Almira, Veriga Lesce, PD in AO Tržič, ŠZ Tržič in PTT.
Letos poleti v Cordilleri Blanci ni nihče opravil kakšnega kvalitetnejšega vzpona. Na Artensoraju je bilo zaradi globokega snega precej neuspešnih poskusov. Veliko je bilo običajnih pristopov na Pisco, Alpamayo in Huascaran. Žal pa sezona ni minila brez nesreč. Junija je na Huandoyu serak pokopal dva Argentinca, konec julija pa sta v neurju izginila dva Angleža.

(M. P.)

»Nova« stena v Tamarju
Tadej Golob in Žiga Petrič (oba AO Železničar) sta 30. 7. preplezala smer v do sedaj še nepreplezani steni v Tamarju. Gre za JV steno verjetno neimenovanega vrha ob poti na Ponce, 40 minut od koče v Tamarju. Stena je visoka 300 metrov in skoraj popolnoma navpična. Plezala sta po osrednji razčlembi v steni, ki vijuga med previsi in strehami ter v vrhnjem delu stene zavija proti levi. V smeri sta bila prvič že teden dni prej, vendar sta takrat zaradi bližajoče se nevihte pred vrhnjo tretjino stene izplezala desno za rob, nato pa nadaljevala po strmih travah do vrha. Ker jima tak potek smeri ni bil všeč, sta se 30. 7. vrnila in preplezala še zgornjo tretjino stene.
Smer sta imenovala Kača in jo ocenila VII/VI+. Najtežji raztežaj sta preplezala z rdečo piko. V njem sta pustila dva klina. V smeri sta ostala še dva klina, eden pa je bil v njej še od prejšnjih poskusov. Skala je dobra, ponekod celo odlična, vseeno pa je kakšen odstavek krušljiv.

(M. P.)

Mengeški tabor v Trenti
V AO Mengeš imajo letos zelo aktivno skupino alpinističnih pripravnikov, ki jo sestavljajo Ivan Arenšek, Ana in Rok Benda, Monika Kambič, Klavdija Kren, Andrej Nastran, Tone Rakar in Tine Skok. Z alpinisti so preplezali že veliko lažjih in težjih klasičnih smeri po naših stenah. Organizirali so tudi plezalni tabor v Trenti, na katerem so plezali v stenah Srebrnjaka, Zapotoškega vrha. Lepega Špičja, Jerebice in Trentskega Pelca. Najtežji vzpon sta opravila Ivan Arenšek in Miran Martinjak, ki sta ponovila Sivi ideal v Jerebici.

(M. P.)

Športno plezanje je bila od nekdaj prva ljubezen
Plezalna šola Andreja Kokalja ima lepe rezultate - Sčasoma se rekreativno in športno plezanje sama razideta-To je zanimiva in varna dejavnost

LJUBLJANA - Andrej Kokalj, 34-letni profesor športne vzgoje na škofijski klasični gimnaziji, si je že za diplomsko nalogo na Fakulteti za šport izbral prosto in športno plezanje. Rad igra tudi košarko in tenis, toda največja ljubezen je ostalo športno plezanje. Iz nje je zrasla ideja o športni šoli za mlade, ki teče od 1991. leta pri AO Ljubljana-matica, Andrej Kokalj pa ima tudi svojo šolo za najmlajše od 5. do 8. leta in je alpinistični inštruktor pri študentski organizaciji univerze.

- Kdaj ste začeli plezati?
»Začela sva s Tadejem Slabetom pred petnajstimi leti pri AO Akademik, katerega član sem še danes. Oba sva Prulčana in skupaj sva hodila plezat naprej v Julijske in Kamniške Alpe, kasneje pa v Dolomite in Španijo. Med prvimi sva pred desetimi leti plezala v francoskem plezalnem centru Verdon. Leta 1983 sva bila skupaj na srečanju športnih plezalcev v Ženevi. V tistih časih smo veliko hodili tudi na Paklenico, 21-krat sem bil tam. Ko sem začel s plezanjem, mi hoja po markiranih planinskih poteh ni več zadostovala.«

- Tedaj se je začelo rojevati prosto in športno plezanje?
»V tujini se je to začelo nekaj let prej in že postaja rekreativni šport za vso družino. Ljudje plezajo še pri 60 in 70 letih. Pri nas smo začeli opravljati izpite za plezalne inštruktorje okrog 1985. leta, ko sem postal inštruktor tudi sam. Najprej smo bili vsega skupaj trije, še danes pa nas ni niti deset. Sem tudi med prvimi trenerji športnega plezanja.«

- Se vedno tudi sami radi plezate in v naših hribih imate nekatere proste ponovitve zgornje 7. stopnje, v športnem plezanju pa do devete stopnje. Ob tem pa vas vse bolj zanima pedagoški vidik.
»Leta 1991 sem se z AO Ljubljana Matica in OŠ Nove Jarše dogovoril, da bi začeli s športnim plezanjem za mlade. Mojo željo je zelo podprl častni predsednik PD Ljubljana-Matica Gregor Klančnik, nič manj pa sedanji načelnik društva Tomaž Willenpart. Začeli smo trenirati, hkrati pa so se rojevali centri za športno plezanje tudi drugod v Sloveniji. Podkomisija za športno plezanje je pripravila tekmovanja tudi za mlajše kategorije, izobražuje inštruktorje in sistem je stekel. Tudi prvake v kategoriji mlajših dečkov že imamo, to sta Jaka Prijatelj in Anže Burnik, med prve tri pa se uvrščajo: Matjaž Jeran, Andrej Trošt in Jernej Rabzelj. Z usmerjanjem otrok pa se ne sme začeti prezgodaj. Pri najmlajših se moramo ukvarjati s čim več dejavnostmi. Gre za vadbo z dodatkom plezanja, z leti pa se to razmerje prevesi v korist plezanja. Zato mi pri delu z najmlajšimi pomaga študentka akademije za glasbo Urša Poljanšek, pri starejši skupini pa inštruktor športnega plezanja Matjaž Tršek.«

ANDREJ KOKALJ

- Najmanjši otroci plezajo enkrat na teden; pozimi na športni fakulteti, od maja Na Šancah na ljubljanskem gradu. Kaj pa tisti, ki se odločijo za tekmovalno plezanje?
»Ko pride čas za to, se tekmovalno in rekreativno plezanje sama po sebi ločita. Če imajo starši ambicije, otrok pa veselje in nadarjenost, delamo z njim vsak dan. To je šport, kjer je potrebno individualno delo. Zato tudi imajo največ uspehov otroci alpinistov (Česni, Štremflji), ker plezajo s starši. Klub ne more narediti vsega. Tistim, ki želijo postati vrhunski športniki, jim to omogočimo.«

- Je športno plezanje nevarno?
»Za razliko od alpinizma je to izjemno varen šport. Tu so klini stoodstotni, razdalje med njimi majhne, padci pa nekaj povsem običajnega, vendar do hujših poškodb, kot so odrgnine, redko pride.«

- To torej niso avanture v klasičnem smislu?
Žal pri nas še vedno mnogi mislijo, da je to šport za norce. Vsa stvar je v dobri opremi. Še od vremena nismo odvisni, kajti če se skazi, gremo domov.«

- Znanje pa je kljub temu potrebno.
»Tega tudi učim otroke, ki brez nadzorstva ne morejo plezati. Najprej plezajo po stenah v telovadnicah, po zunanjih plezališčih pa po presoji. Desetletni fantje danes že plezajo smeri zgornje 9. stopnje, kar so bili še nekaj let nazaj vrhunski dosežki. Očitno je s plezanjem tako kot z gimnastiko, ki je pisana na kožo najmlajšim.«

- In komercialna plat, glede na to, da imate svojo plezalno šolo?
»Nekaj časa me denar ni zanimal, zadnji dve leti pa sem ugotovil, da brez tega ne gre. Zato sem tudi začel s svojo plezalno šolo, v kateri je 25 otrok od 5. do 8. leta. Nisem imel denarja, da bi si lahko privoščil reklamo zanjo, moral pa sem kupiti vrvi, oprimke, pasove, pa tudi najemnino za telovadnico, kjer je vadba, moram plačati.«

DANICA VELKAVRH

Smučali v Taculu in za las prehiteli naravo
AO Jezersko je zadnji teden julija organiziral tabor v Chamonixu. Glavni namen je bil vzpon na Mont Blanc. Cilj so dosegli, na najvišjo točko Evrope se je v spremstvu sedmih vodnikov povzpelo 17 udeležencev tabora. Jani Krč je z vrha tudi smučal - najprej v območju normalnega pristopa do bivaka Vallot, nato pa po ledeniku Bosson. To je že peti Jezerjan, ki je smučal z Mt. Blanca. Pred njim so ta spust opravili že bratje Davo, Drejc in Luka Karničar ter Peter Sušnik.
Po vzponu sta se Davo in Drejc Karničar lotila še nekoliko zahtevnejšega smučanja. Skupaj z Tonetom Karničarjem in Francem Rozmanom (AO Matica) so v dobri uri preplezali Severni ozebnik v Mt. blanc du Taculu. Davo in Drejc sta na grebenu takoj nataknila smuči in začela s spustom, saj se je že bližalo poslabšanje, ki je le nekaj ur kasneje na Taculu zahtevalo kar 14 življenj. Smučanje po 450 metrov visoki smeri z naklonino 45 do 55° je bilo zelo naporno, zahtevno in nevarno. Razmere so bile namreč zelo slabe - star, hrapav led, ki se je lomil v plasteh.
Luka in Metoda Karničar sta 25. 7. splezala po normalnem pristopu, to je JZ greben (IV, IV+, 700 m), na Mali Dru.

(M. P.)

Tečaj za inštruktorje
Letošnjega mednarodnega tečaja za inštruktorje alpinizma, ki ga je organizirala ENSA iz Chamonixa med 1. in 14. avgustom, se je udeležilo 24 alpinistov iz 13 držav. Slovenijo sta zastopala Tone Golnar in Ljubo Hansel (oba AO Kozjak).
Najprej so v plezalnem vrtcu preizkusili tehniko skalnega plezanja, nato pa so odšli na Mer de Giace, kjer so vadili gibanje po ledeniku, izdelavo sidrišča v ledu in plezanje strmega ledu. Kasneje so jih razdelili v manjše skupine, ki so ob vodstvu oz. spremstvu francoskih gorskih vodnikov opravljale samostojne vzpone. Naša sta prišla v skupino, v kateri sta bila še Izraelec in Francoz, za spremstvo pa so dobili Michella Fouchea.
V desetih dneh so opravili 9 tur. Najprej so pri kraju Balme preplezali Punks not dead ( 6a/b, 150 m), dan kasneje pa v Trianglu Mt. Blanc du Tacula smer Contamine -Negri (50-60°, 450 m). Nadaljevali so z grebenom Papillons (V+/ IV, III, 250 m) ter po normalni smeri (IV+ / II-III, 700 m) na vrh Aig. du Peigne. Potem so se vrnili v Triangel, kjer so preplezali koluar Cherre z izstopno varianto ( 90° / 80°, 50-60°, 400 m). Štirim lepim dnem je sledilo krajše obdobje slabega vremena, med katerim so opravili dva vzpona v Švici: Sylvie Fabie (V+, A0, 250 m) v Chatelard-Trient ter Dale del Amone (VI- / IV - V, 350 m) v steni blizu Champexa. Zadnji dan so plezali Ryanovo smer ( VI-, A0 / V, I V, 600 m) v SZ stebru Aig. du Blatiere.

( M. P.)

Številčna udeležba na taboru pod Mangartom
Med več kot 30 alpinisti je bilo letos tudi precej mlajših ter še Slovenca iz Argentine

Letošnji tabor pod stenami Malega Koritniškega Mangarta in Vevnice je bil že 13. po vrsti. Nanj je prišlo več kot 30 alpinistov, kar je največ doslej. Razveseljivo je, da se gaje udeležilo tudi precej mlajših alpinistov. Tabora sta se udeležila tudi dva Slovenca iz Argentine, Ivan Arenšek in Monika Kambič. V petek 19. 8. vreme ni bilo najboljše, v soboto in nedeljo pa je bilo krasno sončno vreme. Temu primemo je bilo tudi število opravljenih vzponov.
V Malem Koritniškem Mangartu sta Pavle Kozjek in Peter Podgornik spodnji del stene preplezala po Lomastiju, zgornjega pa po Malem močvirskem duhu. Zgornji del je bil zahtevnejši od spodnjega. Najtežji raztežaj sta ocenila VI+, sicer pa so se težave gibale med V in VI. Potegnila sta kar 25 raztežajev. V isti steni sta Iztok Ipavec in Blaž Stres opravila verjetno prvo ponovitev Zandarinove smeri (VII-), Janko Meglič in Slavko Rožič pa prav tako 1. ponovitev Dolinske. Meč sta preplezali navezi Miran Martinjak - Andrej Nastran in Benjamin Ravnik - Jože Uršej. Raz spominov je bil ponovljen trikrat. V njem so bili Iztok Ipavec - Blaž Stres, Monika Kambič - Robert Poličnik in Janez Cerar - Mare Vrevc. Floreaninija sta preplezala Zlatko Koren in Peter Štefančič, Gilbertija pa Marija Petrinec in Janez Primožič.
Tudi v Vevnici je bilo opravljenih precej vzponov. Ivan Arenšek in Janez Kešnar sta ponovila Gollijevo, Monika Kambič in Robert Poličnik pa Beli križ. Levi Piussi je doživel tri, Barbara dve, Desni Piussi pa eno ponovitev.
V steni Struga sta bila opravljena dva prvenstvena vzpona. To sta verjetno prvi smeri v tej steni. Filip Bence je 19. 8. sam preplezal Pišuko (VI, 400 m, 3,30 h). V nedeljo, 21. 8., sta Filip Bence in Peter Podgornik splezala še Ujetnike vakuuma (VII-/VI, 400 m, 6 h). Zaradi krušljivih in nevarnih mest ponavljanja ne priporočata.

(M. P.)

Oznake: ALP, AN, HIM, PLE, PrV, VTG
eXTReMe Tracker