Delo, Šport: ... Gromov vzpon v smeri spodnje desete stopnje

Alpinist iz AO Vrhnika je brez varovanja preplezal Brdavsa v Retovjah - Smer je poznal do potankosti - Aljoša je sedmi plezalec s takim podvigom

BRDAVS V RETOVJAH - Aljoša Grom med vzponom (Foto: Matjaž Jamnik)

Aljoša Grom (AO Vrhnika) je v torek 26. julija ob šestih zvečer opravil solo vzpon v 18 metrov dolgi smeri Brdavs v plezališču Retovje. Smer je po francoski lestvici ocenjena 8a/a+, po lestvici UIAA pa to ustreza spodnji meji desete stopnje. To je drugi slovenski solo vzpon v smeri, težki vsaj 8a. Aljoša Grom je sedmi plezalec na svetu, ki je opravil tako težak solo vzpon.
Brdavs je dolg 18 metrov in močno previsen. V smeri sta dve težji mesti. Prvo je 5 do 6 metrov visoko. V njem odloča predvsem plezalčeva moč. Drugo težko mesto je na koncu smeri. Tu predstavljajo problem zelo majhni stopi. V celi smeri je zelo pomembno natančno gibanje.
Vzpon v plezališču šteje za solo vzpon le, če je opravljen popolnoma brez varovanja. Plezalec ne sme imeti pri sebi niti vponke, ki bi jo v trenutku slabosti lahko vpel v klin ter se prijel zanjo. Edini dovoljeni pripomčki so plezalke in magnezija. Aljoša Grom je ta pravila spoštoval. Čeprav se Brdavs
konča pri verigi približno dva metra pod robom stene, na sebi ni imel plezalnega pasu. Na verigi ga je čakal najlonski trak (gurtna), ki je bil privezan na konec vrvi. Ko je priplezal do verige, je stopil v gurtno, potem pa so ga z vrvjo spustili na tla. Med vzponom je bila vrv napeljana tako, da si Grom z njo v nobenem primeru ne bi mogel pomagati.
Solo vzponi v plezališčih so zelo tvegano početje. Že najmanjša plezalčeva napaka je lahko usodna. Kaj pomeni padec z višine 10 ali več metrov, verjetno ni potrebno razlagati. Zato solo vzponi nikakor niso tista zvrst plezanja, v kateri bi si lahko privoščili kakršnokoli tekmovanje. Z njimi se lahko ukvarjajo le tisti, ki so fizično in psihično takim stvarem dorasli. Po naključju sta bila v Sloveniji v zelo kratkem času opravljena dva izvrstna solo vzpona. Dva plezalca sta pač ob približno istem času začutila, da je napočil trenutek, ko lahko opravita vsak svoj vzpon.
Retovje je plezališče pri vasi Verd pri Vrhniki. To je pravzaprav domače plezališče Aljoše Groma. V njem je opremil in prvi preplezal vse, razen ene od lažjih smeri. Grom pleza v njem vedno, kadar je skala suha in ko ne pleza kje drugje. Brdavsa je z varovanjem preplezal že zelo velikokrat. Preplezal ga je tudi gor in dol brez počitka na vrhu. Fizično je smer popolnoma obvladal, tako da je bila pri solo vzponu problem le psihična priprava. Tudi to je dobro opravil. Med vzponom je bil popolnoma zbran, plezal je tekoče in razmišljal le o plezanju.
Aljoša Grom je začel plezati leta 1990. Posvetil se je samo športnemu plezanju. Hitro je dokazal, da je eden najbolj nadarjenih mladih športnih plezalcev v Sloveniji. Zelo hitro se je potrdil tudi na tekmovanjih na umetnih stenah. Že leta 1991 je postal stalni član slovenske plezalne reprezentance. V letih 1992 in 1993 je osvojil naslov državnega prvaka. Leta 1992 je v skupni razvrstitvi za slovenski pokal osvojil prvo, lani pa tretje mesto. Najboljša uvrstitev na tekmah za svetovni pokal je 17. mesto, ki ga je dosegel lani na tekmi v Bolgariji. Redno pa se na teh tekmah uvršča na mesta med 20. in 40. Letos v seriji tekmovanj za državno prvenstvo trenutne vodi.
Njegova najtežja smer v plezališčih je Missing Link (8b+ oz. X+) v Mišji Peči. V Retovjah je opremil in preplezal Palačinko (8b). Preplezal pa je še tri smeri, ocenjene z 8b. To so Karies v Ospu, Gnojna bula v Črnotičah in Mrtvaški ples v Mišji Peči. Najtežji vzpon, ki ga je opravil na pogled (to pomeni, da je v smeri, ki je od prej ni poznal in ni o njej ničesar vedel, uspel v prvem poskusu), je ocenjen 7c+. Ta vzpon je opravil v francoski pokrajini Ardeche. V slovenskih plezališčih je njegov najtežji vzpon na pogled Stephanie (7c) v Bohinjski Beli. Vse te vzpone je seveda opravil z varovanjem.
V plezališčih po Franciji je opravil več solo vzponov v smereh, težkih do 7a (VIII). Pred kakšnim mesecem je v Retovjah soliral Jazz (7b+).
Pri uresničevanju njegovih plezalnih načrtov mu finančno pomaga Veritas Ljubljana.

MIHA PETERNEL

V Peruju in Boliviji
Franci Horvat in Bine Javernik (oba AO Celje) sta junija plezala v perujskih in bolivijskih Andih. Najprej sta obiskala kordiljero Blanco v Peruju. Za aklimatizacijo sta se povzpela na Pastoruri (5240 m). Njun naslednji cilj je bil redko obiskani Yanamarey (5220 m). Za vzpon in sestop sta porabila tri dni, čeprav sta pred turo mislila, da bo šlo dosti hitreje. Verjetno sta opravila prvi slovenski vzpon na to goro. Poskusila sta še na Piscu in Alpamayu, vendar pa sta obakrat obrnila zaradi slabega vremena. V gorah je bilo ob njunem obisku zelo veliko snega. Taks za vrhove Peruanci niso zahtevali. Plačevati sta morala le običajno vstopnino v narodni park Huascaran, ki znaša dva dolarja na dan.
Proti koncu odprave sta odšla še v kordiljero Real v Boliviji. Tam sta se povzpela na Huayno Potosi (6088 m). Vzpon sta opravila tik pred daljšim poslabšanjem vremena, ki ju je zalotilo še na gori, vendar sta še uspela varno sestopiti. Odpravo so omogočili donatorji NT-RC, Kovintrade, T-graf, Optik Plešič in Rožič, Fotolik Celje, Foto Domanjko, Kostra Celje, Elektro Celje, G-trade, parfumerija Pau Leonardo, Thaler, Mont Kozje, ...

(M. P)

Čufarjeva in Mejovšek zmagovalca tekme za DP
Na steni v Pivki se je zbralo 27 tekmovalcev, a med njimi le 5 deklet - Po 4 tekmah Čufar in Grom
PIVKA - Najboljši slovenski športni plezalci so imeli v soboto na sporedu četrto preizkušnjo v točkovanju za državno prvenstvo. Tokrat je plezalce gostila Pivka, kjer je tekmo pripravil organizator Pavel Tanko s svojo ekipo.
Pri ženskah je manjkala pri najboljših samo Metka Lukančič, ki je imela istega dne v Franciji pomembno tekmo, saj se je uvrstila v finale. Tako se je pri ženskah pomerilo le 5 plezalk, medtem ko je bilo pri moških na štartnem seznamu 22 tekmovalcev. V popoldanskih kvalifikacijah se za vstop v finale tekmovalci niso borili sami s tekmovalnimi smermi ampak tudi s hudo vročino, ki jo je bilo moč občutiti še posebno na sami plezalni steni.
Pri ženskah je bila v kvalifikacijah Čufarjeva edina na vrhu smeri, pri moških pa so bili po kvalifikacijah pred drugimi Aljoša Grom, Vili Guček in Jure Golob.
Zvečer so imeli tekmovalci v finalu, kjer se je pomerilo 5 žensk in 8 moških, precej boljše tekmovalne razmere. Martina Čufar iz Mojstrane tudi v finalu ni imela resne tekmice, za njo pa sta si drugo in tretje mesto priplezali Kranjčanka Katarina Štremfelj in Maja Šuštar iz Kamnika.
Pri moških pa je finale prinesel drugačne rezultate kot je kazalo po kvalifikacijah. V soboto zvečer je bil na steni v Pivki prepričljivo najboljši Matej Mejovšek iz Velenja, ki je odnehal šele na predzadnjem oprimku. Zanj je bila to po Škof j i Loki druga letošnja zmaga za državno prvenstvo. Dva metra krajši je bil Guček in še meter več Grom. Takoj za njim je bil Stanko Židan, peti pa je bil Marko Lukič, ki se je po daljši odsotnosti spet vrnil na tekmovanja. Golob in Jensterle sta si uvrstitvi iz kvalifikacij pokvarila, zadnji v finalu pa je bil mladi David Stepanjan iz Kranja, ki je bil tokrat kot edini mladinec v finalu.
Rezultati iz Pivke - ženske: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana, Treking Šport), 2. Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka), 3. Maja Šuštar (AO Kamnik), 4. Blaža Klemenčič (PK Škofja Loka), 5. Lenča Gradišar (ŠPO Tržič); moški: 1. Matej Mejovšek (Šaleški AO), 2. Vili Guček (AO Trbovlje), 3. Aljoša Grom (AO Vrhnika, Veritas), 4. Stanko Zidan (AO Matica), 5. Marko Lukič (AO Kozjak), 6, Jure Golob (AO Rašica), 7. Franci Jensterle (AO Žiri), 8. David Stepanjan (AO Kranj).
Po štirih tekmah za državno prvenstvo pri ženskah vodi Martina Čufar pred Metko Lukančič in Majo Šuštar, pri moških pa Aljoša Grom pred Matejem Mejovškom in Vilijem Gučkom.

TOMO ČESEN

KOTG pri PZS organizira treking v nepalsko Himalajo
Potovanje bo trajalo od 8. 10. do 8.11.1994. Za tiste, ki nimajo toliko časa, so pripravili tudi krajši program, ki bo trajal 24 dni. Obiskali bodo ali Langtang ali Ganeš ali okolico Anapurn - odvisno od želja udeležencev. Med trekingom se bodo povzpeli tudi na približno 6000 m visok vrh. V daljšem terminu je predviden tudi obisk Tajske. Cena trekinga je 1400 USD in vključuje letalsko karto, organizacijo, dovoljenje za treking, vstopno ne-palsko vizo, nosače in prenočevanje na trekingu. Prijavite se lahko do 20. avgusta na PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana, tel. (061) 312-553 (ga. Meta Vukič).

(M. P.)

Novi Alpinistični razgledi
Izšla je 46. številka Alpinističnih razgledov. Dobite jih lahko na Planinski zvezi Slovenije. Cena enega izvoda je 400 SIT.

(M. P.)

Mladi za pokal Montana
BOHINJ - Na drugem tekmovanju mladih plezalcev in plezalk za pokal Montana so se dečki in deklice pomerili v dveh starostnih kategorijah. Vrstni red - deklice, letnik 1980 in mlajše: 1. Truden, 2. Guzzi, 3. Podbreznik in Hlebanja; letnik 1976 in mlajše: 1. Jezernik; dečki, letnik 1980 in mlajši: 1. Valjavec, 2. Bečan in Potočnik; dečki, letnik 1976 in mlajši: 1. Zorko, 2. Sova, 3. Homar in Pišek. Po dveh tekmah je vrstni red najboljših naslednji - ml. deklice: Truden 20, Guzzi 11, Jereb 7; st. deklice: Čufar in Jezernik po 10, Šuštar 6; ml. dečki: Valjavec 16, Bečan 15, Potočnik 9; st. dečki: Perko in Zorko po 10, Sova 8,5 točke.

SREČO REHBERGER

Druga prosta ponovitev smeri Žaumak-Nervo
Silvo Karo je 23. julija opravil drugo prosto ponovitev smeri Žaumak-Nervo v Vežici. Ključno mesto je preplezal že lani, letos pa je prosto preplezal vse raztežaje. Tokrat je smer preplezal v navezi z Matjažem Jamnikom. Prvo prosto ponovitev je lani jeseni opravil Marko Lukič. Smer Žaumak-Nervo je dolga sedem raztežajev. Ocene po raztežajih so: VIII+, VI+, VII, IX+, IX-, VIII+, III. To je smer z najvišjo oceno v naših hribih. Smer je popolnoma opremljena s svedrovci, ki pa so ponekod zavrtani precej narazen.
Smer sta že leta 1985 in 1986 opremila Igor Jamnikar in Miha Praprotnik. Dela sta se lotila od zgoraj. To pomeni, da sta šla na vrh stene, nato pa med spuščanjem po vrvi vrtala svedrovce. Istočasno sta skalo tudi očistila - odbila sta vse majave in nevarne luske. Vendar pa nista izdolbla nobenega umetnega oprimka, čeprav se jima je zdel najtežji raztežaj takrat nepreplezljiv. Karo je na najtežjem mestu naredil dinamičen gib z majhnega oprimka na drobno luskico. Če bi Jamnikar in Praprotnik ob opremljanju smeri na tem mestu izdolbla umeten oprimek, bi smer vsekakor poenostavila. Drugače povedano: smer, ki je sicer zelo težka, bi z umetnim oprimkom degradirala na povprečno smer.

(M. P.)

Dva trekinga v Nepal
Obalno PD organizira treking v Nepal. Na pot bodo odšli 9. 9. 1994 iz Zagreba, nato pa prek Amsterdama in New Delhija prileteli do Katmanduja. 14. 9. se bodo z avtobusom odpeljali proti zahodu Nepal, kjer bodo začeli s hojo. Pot jih bo vodila okrog Anapurne. Povzpeli se bodo na 5416 metrov visok prelaz Torong La. Domov se bodo vrnili 4. 10. Cena letalske karte in organizacije potovanja je 1100 USD. Podrobnejše informacije lahko dobite na telefonu (066) 21-726 in (066) 746-505.

Uspela alpinistična šola
Plezalni klub Škofja Loka je letos organiziral alpinistično šolo, ki jo je uspešno zaključilo 6 tečajnikov. Po zaključku šole so organizirali skupno turo na Vršič, na kateri so preplezali več lažjih smeri v Mali Mojstrovki in Nad Šitom glavi.

(M. P.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Po primorskem delu Julijcev
Člani Soškega alpinističnega odseka so bili julija precej aktivni. Ivan Rejc in Blaž Stres sta že junija preplezala Za lusko (VI+, A1, 350 m, 5 h) v Vratcih nad Zadnjo Trento in Bolero (VI+ / VI, 400 m, 5 h) v južni steni Jerebice. 17. julija popoldne sta ponovila ZSZ v Velikem Skednju (VI+, 250 m, 2,30 h). Istega dne dopoldne je Blaž Stres v dveh urah posoliral Smer samotnega gamsa (V+ / IV-, 450 m) v južni steni Jerebice.
V začetku junija sta Marko Mežnar in Blaž Stres preplezala Steber ob centralni grapi (VI, 5 h) v južni steni Jerebice. V izstopnem raztežaju sta ubrala manjšo varianto, saj je po originalu tekla voda. 24. 7. je ista naveza ponovila Lastovko (VI+ / V+, 550 m, 4 h) v severni steni Planje. Stres je z Mirando Ortar preplezal še Puntarsko (VII-/ V+, 850 m, 7 h) v Vršacu. V Vršacu sta plezala tudi Filip Bence in Peter Podgornik. Spodnji del sta preplezala po Levi Ceklinovi (IV), zgornjega pa po Centralni (V+).
Peter Mežnar je 19. junija v navezi z Darkom Podgornikom na pogled preplezal Koledar (VII+) v Novem vrhu. Smer je od zgoraj opremil in prvi preplezal Slavko Svetičič. Koledar je dolg 50 metrov in je popolnoma opremljen s svedrovci. Marko in Peter Mežnar ter Darko Podgornik (vsi Soški AO) so v isti steni ponovili še Omamo, Reformacijo in Zajedo pojoče travice.
1. julija sta Matic Jošt (AO Celje) in Peter Mežnar prosto (z rdečo piko) ponovila Ogledalo (VII + / VI+) v južni steni Planje. Za ponovitev že kar dobro opremljene smeri sta potrebovala pet ur. V spodnjem delu je bila skala še mokra.

(M. P.)

Zmaj v Ojstrici
Spominsko smer Iva Reye (Zmaj), ki je ena od klasičnih smeri v severni steni Ojstrice, sta prosto ponovila Matic Jošt in Peter Mežnar. Prosto ponovitev sta ocenila VII-/III - IV. Še isti dan sta preplezala Desno (VI+ / IV+) v Dedcu. Zmaja sta klasično ponovili Jasna Bratanič (AAO) in Mira Zorič (AO Impol). Proti vrhu smeri sta imeli malo težav z dežjem.

(M. P.)

Stene v Zgornjesavski dolini
Benjamin Ravnik je v dveh urah sam preplezal Zajedo spominov v Stenarju. Prav toliko časa je porabil za solo vzpon v Skalaški v Špiku.
Jože Kordiš in Milan Zver sta v Šitah ponovila Zajedo in Das ist nicht kar tako (VIII-, A0).

Skozi sedem votlin v Macesnovem Turnu
Tadej Golob, Žiga Petrič in Drago Repnik (vsi AO Železničar) so preplezali dve prvenstveni smeri v SZ steni desnega Macesnovega Turna nad dolino Kot. Že iz doline se vidi sedem votlin, ki zijajo iz te stene.
Prvo smer so plezali 12. julija. Po strmih razčlembah v osrednjem delu so plezali do druge in tretje votline, nato pa po kratki prečnici nadaljevali v levem delu stene. Smer so imenovali Huda mravljica, dolga je 250 metrov, ocenili pa so jo VII/VI+. Preplezali so jo na pogled s sprotnim nameščanjem varovanja. Na najtežjih mestih je skala dobra, drugje pa tudi precej krušljiva.
Drugo smer, Peklenski ementalec, so splezali 18. julija. Prvi trije raztežaji so skupni s Hudo mravljico, potem pa so nadaljevali naravnost navzgor skozi vse preostale štiri večje votline, med njimi pa je bilo še nekaj manjših. Nekatere votline so bile celo povezane med seboj. Peklenski ementalec so ocenili VII-, A2 / VI. Skala v smeri je precej slaba, v votlinah je bilo tudi dosti zemlje. Tadej Golob je kot drugi v navezi skušal prosto ponoviti tehnični raztežaj. Tik pod vrhom raztežaja si je na glavo sprožil veliko lusko, vendar pa se je k sreči vse skupaj končalo brez poškodb. Golob meni, da bo ocena za prosto ponovitev smeri nekje med VII+ in VIII-.

(M. P.)

Ponovitve v Steni
Severna triglavska stena, ki jo plezalci včasih imenujejo kar Stena, nobeno poletje ne sameva. In tako je tudi letos
Pavle Kozjek in Peter Podgornik sta v soboto, 23. julija, opravila prvo ponovitev Srebrne steze (VII-/VI, 600 m, 6,30 h) v zahodnem delu severne triglavske stene. Smer sta pred dvema letoma prva preplezala Kozjek in Tomo Sbrizaj. Vstopila sta 100 metrov desno od Ljubljanske. Na mestu, kjer zavije Ljubljanska desno, sta jo prekrižala in nadaljevala po ploščah naravnost navzgor. Plezanje v Srebrni stezi je tekoče in lepo, skala je dobra. Ključna mesta so obvezna (to pomeni, da si na teh mestih ni mogoče pomagati s tehničnim plezanjem, ampak jih je treba preplezati prosto). Trenutno je v smeri pet klinov.
17. julija je Pavle Kozjek z Andrejem Pečjakom prosto ponovil Helbo. Sestopila sta po Skalaški.
Filip Bence in Damjan Meško sta v osmih urah ponovila Skalaško s Čopom. Čez smer sta nesla kar deset križev. Bence je namreč star 44 let, Meško pa 56, kar nanese skupaj 100 let.
Benjamin Ravnik je 10. julija sam preplezal Peternelovo z Ladjo. Za celo steno je porabil 4 ure. 16. 7. pa je, spet sam, ponovil Raz Mojstranških veveric v Sfingi. Spodnji del stene je preplezal po Prusik-Szalayu. Za vse skupaj je spet potreboval 4 ure.
Jože Kordiš in Milan Zver (oba PK Škofja Loka) sta ponovila Helbo s Čopom.

(M. P.)

V Indijo brez snemalca
V četrtek, 28. julija, sta v Indijo odpotovala oba člana odprave na Bhagirati IV, Matjaž Jamnik in Silvo Karo. Zaradi finančnih težav pa je moral ostati doma Janez Horvat, snemalec RTV Slovenija.

PREJELI SMO

Ruska ruleta onkraj vertikale
Dirka, ki se je pričela v slovenskih plezališčih, kdo bo brez vsakega varovanja preplezal težjo smer, se lahko konča na en sam logičen način: enega bodo pokopali, drugi se bodo razbežali po domovih in ne bodo hoteli imeti nič s tem. Kot otroci, kadar tekmujejo, kdo bo zadnji pretekel železniški tir pred lokomotivo. Kot pri ruski ruleti, kjer se do konca ne ve, katero ime tiči v svinčenih možganih krogle.
Seveda je kar nekaj nevarnih športov, a pri tem se stori vse, kar je mogoče, da do nesreče ne bi prišlo. Res, večja varnost omogoča večje dosežke in s tem se spet poveča možnost nesreč, a vendar je bistvo tega čisto drugačno od zavestne opustitve vseh varnostnih ukrepov. Rečeno je: »To je samo za zares izkušene, ki dobro poznajo sami sebe.« Noben človek ni popolnoma izkušen, nihče povsem ne pozna samega sebe, predvsem pa nihče ne zmore zares objektivno izmeriti samega sebe. Plezanje je zanimiva in dražljiva igra, soliranje še bolj, ko pa to postane tekma, je igre konec. Boksarski dvoboj je bolj pošten, veliko manj potuhnjen. Tekmovanje v pogumu? Dajte no, v pogumu so bili norci vedno pred heroji. In v neodgovornosti tudi.
Morda pa je v resnici vse v redu. Morda je ta smrtni šport prav pisan na kožo narodu, ki vodi v svetovni statistiki samomorov. Kako sofisticirana samouničevalnost! Kako prikrita kompenzacija moči nezavednega! Kakšen odpor do življenja! Ubiti se zato, da boš tam na nekem majhnem zelenem trikotniku (SI, SLO, SVN) našega planeta za pol stopnje »boljši«. Koliko že jih je podobnih junakov na svetu? Pet, šest, sedem? Logično, drugi so drugačni ali pa jih ni več. In od tega sta dva Slovenca, v kratkem pa jih bo še več. Tudi logično, glede na naš narodni značaj.
Prosim, nehajte, dokler ste še vsi živi. Kaj vas ni škoda ?

TONE ŠKARJA