Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Alpski mak (Papaver alpinum)

Arhiv G-L: Gorski vrtovi


Julijski mak (blizu Staničevega doma)


Kernerjev mak (Brana) v manj pogosti barvi


Mak z vrha Grintovca s 7 žarki na brazdi


Listi kernerjevega maka so skoraj goli


Listi in popki maka z Grintovca so dlakavi in imajo široke roglje


Petkovškov mak iz krnskega pogorja

 

ponedeljek, 8. april 2013, ob 05:10, Alenka Mihorič, ogledov: 6065

Gorski vrtovi: V planinah bi težko našli večje cvetove, kot jih ima nežni mak. Zaman pa se tam oziramo po rdečih makih, kakršni krasijo polja in puste nasipe v nižinah.


Alpski mak je trajnica visokogorskega pasu, redko se spusti nižje proti poraščenemu svetu. Liste ima zgoščene v pritličnih rozetah. Steblo je neolistano in ščetinastodlakavo, nosi pa po en cvet z belim, rumenim ali oranžnim vencem. Kot ostale rastline iz družine makovk (pri nas sta poleg maka še rodova krvavi mlečnik in ceduljka) vsebuje mleček, ki je strupen. Plod je značilna večprekatna semenska glavica. Pri alpskem maku je glavica na vrhu zašiljena. Prašnikov je veliko. Pri nas uspevajo štiri podvrste alpskega maka. Največkrat rastejo na meliščih, med gruščem in v skalnih razpokah.

Julijski mak (Papaver alpinum subsp. ernesti-mayeri)

To podvrsto maka prepoznamo po belih cvetovih. Ime je dobil po dr. Ernestu Mayerju, profesorju botanike na ljubljanski univerzi. Sinonim imena je Papaver julicum. Je relativni endemit. Pri nas raste v Julijskih Alpah, imajo ga tudi v Abruzzih na Apeninskem polotoku. Je zelnata trajnica. Listi so dvakrat pernato deljeni, večinoma imajo tri zbližane pare 1-4 mm širokih, na vrhu zaokroženih rogljev. 10-20 cm visoko steblo nosi do 6 cm širok cvet. Ko se kimasti cvetni popki odprejo, dva čašna lista odpadeta. Široki beli venčni listi se na robovih prekrivajo, pri dnu imajo rumeno liso. Plodnica ima priostreno 5-žarkasto brazdo. Plod je pokončna glavica. Ko veter stresa steblo, semena lahko skozi luknjice na vrhu odletijo v svet. Julijski mak cveti od julija do septembra na višini 1800-2864 metrov, včasih ga hudourniki naplavijo v doline do 700 m.

 Julijski mak
(Prehodavci)
Beli lepotci Na Prehodavcih  Pogled z Mangarta


Kernerjev mak (Papaver alpinum subsp. kerneri)

Rumenocvetne make težje ločimo med seboj. V Karavankah in Kamniško-savinjskih Alpah bomo najverjetneje naleteli na kernerjev mak. Njegovi listi so 2-3 krat pernato deljeni, imajo razkrečene, ozke in priostrene roglje. Večinoma so goli, le na robu zraste kakšna dlačica. Glavica je kijasta, večinoma ima brazdo s petimi žarki. Steblo je visoko 10-20 cm. Cvetni popki so kimasti, ščitita jih po dva čašna lista, ki kmalu po opravljeni nalogi odpadeta. Štirje široki venčni listi se z robovi prekrivajo, lahko pa so rumeni ali oranžni, širina cveta je do 4 cm. Plod je pokončna kijasta glavica, ki se odpira z luknjicami na vrhu. Na višini 1500-2300 metrov cveti julija in avgusta. Raste na apnenčasti podlagi. Ni doma samo pri nas, uspeva tudi v Hercegovini in Črni gori.

Kernerjev mak
(Vrtača, Karavanke)
Kernerjev mak
(Zelenica, Karavanke)
 Retijski mak
(Staničev dom)
Retijski mak
(Julijci)


Retijski mak (Papaver alpinum subsp. rhaeticum)

Do 15 cm visoka rastlina ima dlakave liste, enojno do dvojno pernato deljene v široke krpate roglje, ki so na vrhu zaokroženi. Čašna lista sta pogosto porasla s črnimi dlačicami. Rumeni venci so široki do 5 cm, rumena barva ima včasih oranžen nadih. Glavica je dolga do 7,3 mm in ima na vrhu 5-7 brazdnih žarkov. Cvetočega bomo občudovali od junija do avgusta. Rastišča izbira na apnenčastem, dolomitnem ali apnenčasto-skrilastem skalnem grušču. Pri nas je doma v Julijskih Alpah razen v južnem delu krnske skupine, kjer ga zamenja petkovškov mak. Izjemoma raste na vrhu Skute v Kamniških alpah, kjer sicer najdemo le kernerjev mak. Sicer je retijski mak razširjen od Pirenejev do Balkana, predvsem v Južnih Alpah, kjer naseljuje grušč 1500 do 3000 m visoko. Ali je tudi mak, najden na vrhu Grintovca, retijski mak, še raziskujem.

Petkovškov mak (Papaver alpinum subsp. victoris)

Šopek petkovškovih makov nad jezerom v Lužnici Dolga glavica petkovškovega makaEndemit Južnih Julijskih Alp od Matajurja do Batognice (bohinjsko-krnska skupina) se od retijskega maka razlikuje po glavici, ki je dolga od 8-15 mm. Ima 5-7 žarkov. Sicer je zelo podoben kernerjevemu ali retijskemu maku. Listi so podobni kot pri retijskem, po rasti pa so ti maki nekoliko višji – po mojih opažanjih tudi do 30 cm. Lepe šopke smo s prijatelji srečevali v okolici jezera v Lužnici in Vrha nad Peski.

Za sedaj maki pri nas niso ogroženi. Ponekod drugod pa so nekatere redke vrste maka  zavarovane.
 

Alenka Mihorič
 

Viri:

Martinčič, A., 2007 (uredn.): Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Wraber, T., 2006.: 2 × sto alpskih rastlin na Slovenskem, Prešernova družba d.d., Ljubljana.
Lippert, Wolfgang, 1987: Alpsko cvetje, Cankarjeva založba, Ljubljana.
 

eXTReMe Tracker