Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 13.11.1995

Delo, Šport: ... Zahtevni novi smeri v Singučuliju in Hiunčuliju

Slovenski smeri v Anapurninem svetišču - Singučuli preplezala Bojan Počkar in Žiga Petrič - V Hiunčuliju uspešni Tadej Golob, Dušan Polenik in Tomaž Jeras
Singučuli (6501m) in Hiunčuli (6441 m) ležita v osrednjem delu nepalske Himalaje na področju, ki mu pravijo »Ananpurnino svetišče«, nad katerim dominira mogočna južna stena osemtisočaka Anapurne I. Obe gori je nepalska vlada uvrstila med tako imenovane trekingške vrhove, kar pomeni veliko finančno ugodnost, saj stane dovoljenje za vzpon na vrh le 300 ameriških dolarjev.

Singučuli
Singučuli sodi sicer v kategorijo nižjih himalajskih gora, vendar je zaradi strmih sten, zahtevnih dostopov in predvsem sestopov v celoti zelo zahtevna gora. Najtežja stena v tej gori je prav vzhodna, po kateri sta Žiga Petrič in Bojan Počkar potegnila novo Perunovo smer.
Po dveh aklimatizacijskih vzponih v okolici baznega tabora, sta oba plezalca 6. oktobra ob pol desetih zvečer vstopila v steno in plezala vso noč. Zjutraj sta se odločila za počitek in po petih urah (ob 11.30) nadaljevala vzpon ter dosegla vrh ob treh popoldne. Kot je v okolici Anapurne za popoldanski čas v navadi, ju je tam ujelo slabo vreme in sta morala čakati pol ure, da sta na vrhu sploh lahko fotografirala. Nato sta začela sestopati po smeri vzpona, saj je bil južni greben, po katerem naj bi po prvotnem načrtu sestopila, preveč nevaren. Tri četrtine stene sta se spuščala po vrvi, spodnji del pa sta odplezala in tako po 23 urah dosegla svoj šotorček ob vznožju stene, naslednji dan pa sta sestopila v bazni tabor.
Perunova smer, ime sta ji dala po staroslovanskem bogu bliska, groma in ognja, poteka večinoma v ledu, ki ima naklonino 90/65 stopinj, v zgornjem, najtežavnejšem delu stene pa je tudi nekaj skalnega plezanja z oceno VI+/VI. Približno tri četrtine 1450 metrov visoke smeri sta preplezala nenavezana, da bi s tem prihranila čas, sicer pa sta ves vzpon opravila na alpski način. Smer sta ocenila s kompleksno oceno ED.
Njuno odpravo so omogočili: Belin-Ilirska Bistrica, Pivovarna Laško, GIK d.o.o., SCT, Primorske novice, Sportmarket Tivoli, Liwel d.o.o., Velenje in Vegrad - Zaključna dela, Velenje.

Hiunčuli
Tudi Hiunčuli sodi kljub svoji skromni višini med zelo težko dostopne gore. Nanjo sta do sedaj vodili le dve, in sicer Ameriška čez JV greben, in Japonska, ki jo je nek japonski samohodec preplezal po ledeniku med Hiunčulijem in Južno Anapurno. Slovenska smer, ki so jo poimenovali »Terra nostra«, poteka v vzhodni steni gore. Začne se na višini 4780 metrov, konča pa na izrazitem predvrhu 6005 m visoko. V smer, ki so jo ocenili z ED, VI+, A2, 85/60-70st., so po dobri aklimatizaciji na Tarpučuliju (5540m) in težavah z zdravjem (vnet zob in zastrupitev s hrano), najprej vstopili 5. oktobra in takrat sta Polenik ter Jeras opremila začetne raztežaje z vrvmi.

V ALPSKEM STILU - Perunova smer v Singučuliju, poimenovana po staroslovanskem bogu.
TERRA NOSTRA - Slovenska smer se zaključi na predvrhu (6005m) Hiunčulija.

Odločilen vzpon so začeli 11.10. ob treh popoldne, preplezali skalne raztežaje še podnevi, ledne in snežne pa ponoči, ter dosegli rob stene ob petih zjutraj. Tudi oni so se pri vzponu varovali le v najtežjem, v tem primeru spodnjem delu, sicer pa so zaradi hitrosti plezali posamezno. Polenik in Golob sta od tam skušala priti še na glavni vrh po tehnično nezahtevni globeli, kjer vodi Ameriška smer, vendar sta zaradi velike nevarnosti plazov in načrtovane vrnitve čez steno, odnehala. Opoldne so se začeli spuščati po njihovi smeri čez V steno (pri tem so opravili samo pet spustov ob vrvi) in ob 18. uri dosegli vznožje gore.
Terra nostra, ki so jo preplezali Golob (AO Železničar), Polenik (AO Rašica) in Jeras (AO Lj.-Matica), je prvi uspešni slovenski vzpon na Hiunčuli, saj je lani ta gora s slabim vremenom odgnala dve naši odpravi: spomladi so poskušali Golob, Počkar in Mlinarič, jeseni pa Golob in Petrič.
Odpravo so podprli: Studio Modema, Tilia Consulting, Mobitel d.d., Delo-Prodaja d.d., ŠO-U-Lj.,PD Rašica in Okus Radlje.

URBAN GOLOB

Tretji je Švicar Erhard Loretan
Še nedavno je bilo hudo aktualno vprašanje: kdo bo tretji, ki bo opravil pristope na vse samostojne osemtisočake. Sedaj je znano: to je Švicar Erhard Loretan, ki se je v začetku oktobra povzpel na glavni vrh Kangčendzenge (8586 m), tretje najvišje gore sveta, ki mu je edini še manjkal.
Erhard Loretan je bil rojen 1959. Z M. Ruedijem sta se junija 1983 povzpela na Gašerbrum 2 (8035 m), Gašerbrum 1 (8068 m) in Broad Peak (8051 m), aprila 1984 na Daulagiri (8167 m) in Manaslu (8163 m), jeseni pa opravila še prvenstveni vzpon po vzhodnem grebenu na Anapurno (8091 m), ki sta jo tudi prva prečila - vse brez dodatnega kisika in na alpski način. Res neverjetna serija!
Na vseh 14 samostojnih osemtisočakov sta se do letošnje jeseni povzpela le dva: Italijan Reinhold Messner in Poljak Jerzy Kukuczka. Prvi je to opravil v 16 letih (1970-86) in večinoma po Normalnih smereh, drugi pa v pol krajšem (1979-87) času in - večinoma po prvenstvenih smereh in v zimskem času.
Tretjo mesto s po 13 pristopi pa sta si do letošnjega oktobra delila dva: Loretan in Mehičan Carlos Carsolio. Prvi je v »igri« od 1982, drugi pa se je vanjo vključil tri leta kasneje. Toda Erhard je kar nekajkrat izjavil, da ga ta rekord posebej ne zanima in je napovedoval vnovičen poskus vzpona na Kangčendzengo (s Chamouxom) šele za prihajajočo zimo. Carlos, ki je zadnji čas zelo zagnan (samo z našimi je bil v dveh letih na dveh osemtisočakih), pa je poleti napovedal, da bo na Makalu poskusil priti šele spomladi.
Sedaj je torej aktualno samo še vprašanje kdo bo četrti, peti...? Ob Mehičanu je še nekaj kandidatov. Po dvanajst pristopov sta poleti (za jesen žal še ni vseh podatkov) imela Francoz Benoit Chamoux, ki mu je prvič uspelo leta 1985, in Poljak Krzysztof Wielicki (od 1980; decembra načrtuje vzpon na Nanga Parbat, spomladi pa se znova odpravlja na K2). Italijan Fausto De Štefani se je od 1983 povzpel na 11 osemtisočakov, s po 10 pa mu slede: Marcel Riiedi (Švicar, 1980-86), Sergio Martini (Italijan, od 1983) in naš Viktor Grošelj (1975-95), ki pa se je nadaljevanju akcije »8000+« med odpravo Anapurna '95 odpovedal. Med tistimi s po devetimi pristopi na osemtisočake pa sta sedaj že pokojna Michael Dacher (Nemec, 1977-94) in Noboru Yamada (Japonec, 1978-89) ter Hans Kammerlander (Italijan, 1983) in Norbert Joos (Švicar, 1982).

FRANCI SAVENC

Uspešen treking po Nepalu
Gorski vodnik Stane Belak - Šrauf se je vrnil iz Nepala, kje je vodil treking v skupino Daulagiri Himal. Skupaj z dvema udeIežencema trekinga, Janezom Lipnikom in Tonetom Maroltom, se je povzpel na Dampuš (5990 m in Thapa Peak (6012 m). Oba sodita med vrhove za treking, nanju pa so se povzpeli po južni pobočjih.
Belak namerava v prihodnjih letih organizirati še nekaj trekingov v manj znane himalajske predele. Njegov glavni načrt za prihodnje leto pa je organizacija mešane slovensko - nepalske odprave v skupino Api - Nampa. Belak si je področje ogledal že na izvidniški odpravi letos pomladi in prinesel domov fotografije visokih in zanimivih sten. Cilji odprave bodo trije: še nepreplezan južni steber Apija (7100 m), prav tako nepreplezana JZ stena Nampe (6795 m) in še neosvojen vrh Bobaje (6808 m). Prav zaradi slednjega bodo v odpravi sodelovali tudi nepalski alpinisti, saj tamkajšnje oblasti zahtevajo, da pri vzponih na deviške vrhove sodelujejo tudi njihovi državljani. Na odpravi naj bi sodelovalo približno deset naših in štirje nepalski alpinisti. Plezali bodo v ločenih navezah, ki se bodo posvetile vsaka svoji steni.

(M. P.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Klub 4000 in Ekvador
Komisija za mednarodno sodelovanje pri PZS vabi udeležence vzponov na štiritisočake na srečanje, ki bo 17. t.m.. ob 18. uri v gostilni Urška (Privoz 11, Lj.).
Istega dne ob 16. uri bo KMS v knjižnici PZS predstavila potovanje po Ekvadorju.

(M. P.)

Alpinistična šola
Akademski AO bo začel z alpinistično šolo 16. t.m. ob 20. uri na Štefanovi 11, Ljubljana (prostori KS Ajdovščina). Vabljeni!

(M. P.)

Ritem v zraku
Benjamin Ravnik je v Bohinjski Beli preplezal Ritem v zraku (8a+ oz. X-). Med poskušanjem in študiranjem smeri se mu je v zgornjem delu odlomil oprimek, tako da je ta del smeri sedaj bistveno težji.

(M.P.)

Paklenica spet odprta
Hrvaške oblasti so za plezalce odprle kanjon Velike in Male Paklenice. Ta plezalski eldorado med Zadrom in Karlobagom je bil pet let zaprt zaradi vojne na Hrvaškem, sedaj pa je varen in odprt za obiskovalce.
Predel so obiskali že prvi slovenski alpinisti. Monika Kambič in Marjan Malus sta 31. 10. in 1. 11. v Mali Paklenici preplezala prvenstveno Smer Nikole Buciča (VI+, A1/V, 260 m, 7 ur). Smer sta poimenovala po tamkajšnjem pastirju, ki sta mu z vrha hriba prignala šest izgubljenih koz. Za zahvalo ju je vsak večer gostil pri sebi doma.

Plezanje v Val di Melu
Zlatko Koren in Tanja Šuligoj (oba AO Nova Gorica) sta plezala v Val di Melu, dolini z granitnimi stenami nad jezerom Lecco. Preplezala sta smeri L´Albero dele pere (VI+, 260 m), Il risveglio di cundalini (VII-, 400 m), Cochise (VII-, 150 m), Verdegemma (VI+, 100 m) in Vortice di fiabe (VI+/V, 190 m).

(M. P.)

Od Jerebice do Široke peči
Zlatko Koren in Peter Štefančič sta konec oktobra ponovila redko plezano Proletarsko smer (VI-, A0/V, 450 m) v Jerebici.


Foto: Benjamin Ravnik - 2013

Benjamin Ravnik in Mitja Ravnikar sta ponovila Dibonov raz (VI-, A0/V, 700 m, 4 h) v Široki peči. Spodnji del te smeri je izredno krušljiv. Ravnik je sam preplezal naslednje smeri: Krušičevo z izstopom po Skalaški (V+, 900 m, 2 h), Grapo med Škrlatico in Rakovo špico (VI, A0/V, III, 500 m, 1.5 h), Zahodno smer z izstopom po varianti Kuštraste (VI+/V, IV, 1 h) v Rušici in Pod škarjami (V-/IV, 180 m, 45 min) v Spodnjem Rokavu.
Južna stena Novega vrha je vsako jesen precej obiskana. Koren je s Tanjo Šuligoj preplezal Reformacijo (VII-, NP) in Koledar (VII+, NP), s Pavlom Ferjančičem pa Olimpijsko (VII-). Meta Boncelj in Alenka Jerala sta preplezali Zajedo planik (VI). Marko Čar in Boris Novak sta ponovila Omamo (VII), Reformacijo z direktnim izstopom (VII) in Olimpijsko.

(M. P.)

Od Rink do Vežice
Suzana Gorjup in Viktor Relja sta v SZ steni Kranjske Rinke preplezala novo smer Pingvin (VI- /III -V, 350 m, 4 h). Smer poteka v dobri skali desno od Igličeve.
Marko Čar in Urban Golob sta opravila 1. ponovitev Smeri Svete Trojice (VII/V-VI) v Koglu. Zdi se jima dosti lepša od sosednje smeri Šolar - Zajc (VII/VI-), ki sta jo preplezala isti dan (Golob prosto). V isti steni je Klemen Mali z Dušanom Poličnikom prosto ponovil smer Marije Pomočnice (VIII-).
Marko Čar in Mirjam Tavčar sta preplezala Tik pred dvanajsto (VII) v Vežici.
Tomaž Humar in Klemen Mali sta opravila 1. ponovitev Pozabljene škatlice (VII+) v Martin Turnu.

(M. P)

Plezališče na Krku
Tomaž Košir (AO Lj.-Matica) je na otoku Krku, poleg kampa Bunculuka pri Baski, opremil manjše plezališče. Plezališče leži, gledano z morja, desno od kampa, na skrajno desnem delu skalne pregrade. Od leve proti desni si sledijo smeri Oda norosti (6c), Neža (V), Left Side Only (6c+), Both Side of the Story (6a+),T'N'T (7a) in Figa (V).

(M. P.)

Tatovi v Kužlju
Borut Čadež in Igor Mlinar (AO Kranj) sta v Kužlju nad dolino Kolpe preplezala novo smer Tatovi Mokrih robčkov (V-, IV, 120 m).

(M. P.)

Sto planinskih pesmi
Notni zapis vseh pesmi in tudi dober izbor najnovejšo pesmarico uvrščata v vrh tovrstnih izdaj.

Od nekdaj je znano, da Slovenci radi prepevamo. To še posebej velja za planince ... je v uvodu zapisal Miro Repič, ki je imel že leta 1990 vse pripravljeno za izdajo planinske pesmarice, toda vodstvo PZ je ni uvrstilo v svoj program. Ni odnehal in jo je še naprej dopolnjeval. In pri pripravi besedil mu je zlasti veliko pomagal France Malešič. Svoje sta opravila tudi lektorica besedila Tina Romšak in notnega zapisa Franc Kuharič, naslovnico je prispeval Stane Klemenc, ilustracije Igorja Reharja pa so povzeli iz interne žepne izdaje. Za grafično obdelavo in tisk so poskrbeli pri Biro M d.o.o., ob 65-letnici delovanja bajtarjev na Veliki planini pa jo je založilo PD Bajtar. Dobiti jo je mogoče pri Zvezi kulturnih organizacij v Kamniku ali v gostilni Orel, 61242 Stahovica 20, cena je 1000 SIT.
Kot se za velikoplaninske bajtarje (»Glede na to, da pesmarico izdajamo bajtarji... «) spodobi, je na prvem mestu pesem Na Veliko planino. In tudi naprej se še nekaj časa vrste tovrstne»planinske«. Motil pa bi se tisti, ki misli, da so take tudi edine. Videti je torej, da je to »... pesmarica, ki prihaja iz Kamniških planin«, kot jo je v predgovoru označil kamniški župan Tone Smolnikar. Nikakor pa zato niso zapostavljene pesmi z drugih gora. V abecednem kazalu, je n.pr. na prvem mestu Alpinistična, za njo Avčinove dereze ... ne manjkajo ne lovske ne narečne in ne narodne, celo (strokovne ne (Pesem vodnikov lavinskih psov, Mladi alpinisti ...).
Sicer pa: zadnje planinska pesmarica z notnim zapisom Pesmi z gora je izšla že davnega 1980. leta, vsebovala pa je le 17 pesmi. Leta 1988 je izšla (iz rok Franceta Malešiča) pesmarica Le pojd'mo v gore, dve leti kasneje pa še dopolnjena Zavriskaj in zapoj, ki je zajela že prek tristo besedil planinskih in sorodnih pesmi. In še katero bi lahko omenili, toda tako bogate z notnimi zapisi kot je zadnja, vendarle še ni bilo. V tem pa je tudi njena največja vrednost: po njej se je mogoče naučiti prepevati vseh, tudi že deloma pozabljenih pesmi.

FRANCI SAVENC

Šola AO Kranj
AO Kranj je organiziral že prvi izlet alpinistične šole. Plezali so v stenah nad planino Razor. Prvi dan so plezali v Škrbinski plošči, drugi dan pa v Tolminskem Migovcu. Tu sta dva starejša člana Miha Marenče in Tomaž Strupi ponovila smer La Specia (VI+, A1/V+, 110 m). Zahvaljujejo se PD Tolmin, ki je prav zaradi njih odprlo kočo na planini Razor.

(M. P.)

V. Guček prvič zmagal
Na umetni steni v Jaršah razburljiv razplet državnega prvenstva v plezanju pri moških - Končna zmagovalca prvenstva Martina Čufar in Matej Mejovšek
LJUBLJANA - V nedeljo zvečer je bila na umetni steni v Jaršah šesta in obenem zaključna tekma letošnjega državnega prvenstva v športnem plezanju v absolutni konkurenci. Prvaka sta bila znana že pred tekmo, za druga mesta pa so bile še številne možnosti.
Moške kvalifikacije so bile zelo razburljive. Mejovška tokrat ni bilo med tekmovalci. Židan je nesrečno zdrsnil kar iz prvega oprimka in ko je veliko napako naredil tudi Aljoša Grom, je bilo za finale prostih nekaj mest, ki so običajno sicer zasedena. Tako smo v Ljubljani videli med finalisti tudi nekaj takšnih, ki so bili v tej družbi prvič.
Sicer so po kvalifikacijah skupaj vodili Guček, Jensterle in Lukič, Grom pa je prišel v finalni del skozi šivankino uho. Večerni finale je prepričljivo dobil Vili Guček in tako slavil prvo letošnjo zmago. Zelo dobro se je z drugim mestom odrezal mladinec Anže Šanca. ki je tako med vsemi največ pridobil v skupni uvrstitvi.
Pri ženskah je bilo nekoliko manj presenečenj. Kvalifikacijsko smer je do vrha splezala samo Lukančičeva, med finalistkami pa je bil spet po dolgem času Nevenka Osredkar. Finale je že petič letos pripadel Čufarjevi pred Lukančičevo, ponovno pa je odlično plezala Osredkarjeva in si priborila tretje
mesto. V končni uvrstitvi so tako v ženski kot tudi v moški konkurenci na prvih mestih imena, ki tja po se-danji kvaliteti nedvomno spadajo. Zmagovalka pri ženskah Martina Čufar je Lukančičevi prepustila le eno zmago, obema pa sledi mlada Katarina Štremfelj. Pri moških je na vrhu Matej Mejovšek pred Vili-jem Gučkom in Aljošo Gromom, ki je imel v letošnji sezoni obilo smole. To so tudi edini zmagovalci posamičnih tekem. Sledijo jim Šanca, Židan, Jensterle, Golob in Lukič, med katerimi je tako majhna razlika v točkah, da bi samo še ena tekma spet lahko vse postavila na glavo.
Rezultati iz Ljubljane - ženske:
1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Metka Lukančič (AO Trbovlje), 3. Nevenka Osredkar (AO Kranj), 4. Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka), 5. Maja Šuštar (AO Lj-Matica);
moški: 1. Vili Guček (AO Trbovlje), 2. Anže Šanca (ŠPO Radovljica), 3. Marko Lukič (AO Kozjak), 4. Franci Jensterle (AO Žiri), 5. Jure Golob (AO Rašica).
Skupni vrstni red za državno prvenstvo - ženske: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana,400 točk), 2. Metka Lukančič (AO Trbovlje, 340), 3. Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka, 280), 4. Blaža Klemenčič (PK Škofja Loka, 228), 5. Urša Šeliga (Šaleški AO, 208), 6. Maja Šuštar (AO Lj-Matica, 196), 7. Špela Šeliga (Šaleški AO, 192), 8. Nevenka Osredkar (AO Kranj, 188), 9. Saša Truden (ŠPO Tržič, 163), in 10. Rebeka Poček (ŠPO Radovljica, 154);
moški: 1. Matej Mejovšek (Šaleški AO, 380), 2. Vili Guček (AO Trbovlje, 340), 3. Aljoša Grom (PC Pivka, 294), 4. Anže Šanca (ŠPO Radovljica, 233), 5. Stanko Židan (AO Lj-Matica, 218), 6. Franci Jensterle (AO Žiri, 214), 7. Jure Golob (AO Rašica, 212), 8. Marko Lukič (AO Kozjak, 210), 9. Matej Sova (ŠPO Tržič, 164) in 10. Borut Kavzar (AO Trbovlje, 157).

TOMO ČESEN (14/11-95)

  13.11.1995


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti