Delo, Šport: ... Nov slovenski uspeh v stenah perujskih Andov

Pavle Kozjek (AO Ljubljana Matica) je preplezal novo ekstremno smer - Eden izmed najboljših letošnjih slovenskih vzponov - Še na Chopicalqi in Huascaran
Pavle Kozjek je 9. 8. 1995 sam preplezal novo izredno zahtevno smer v SV steni južnega Huandoya (6166 m). Za 1000 m visoko kombinirano smer, ocenjeno z ED je potreboval 5 ur plezanja, nadaljnje 4 ure in pol pa za sestop po nekoliko lažji Francoski smeri (TD). Novo smer z oceno ED VI-, 85/V, 65-70 st. je imenoval Oro del Inca ali po slovensko Inkovsko zlato.
Po aklimatizacijskem vzponu na Pisco (5750 m) se je Kozjek takoj odpravil pod masiv Huandoyev, ki je eden izmed najobsežnejših v celotnih Andih. Sestavljajo ga štirje vrhovi (severni, južni, vzhodni in zahodni), vsi pa presegajo višino 6000 m. Južni Huandoy je znan predvsem po granitni južni steni, ki spominja na El Capitana v Yosemitih. Po pravem obleganju na himalajski način jo je prvi preplezal Rene Desmaison. Kozjekov cilj pa je bila nekoliko manj strma SV stena tega vrha, čez katero je do sedaj vodila le Francoska smer iz leta 1955.

SMER ORO DEL INCA – Nov izreden vzpon Pavleta Kozjeka v perujskih Andih

Takoj po vzponu na Pisco je še isti dan prečil ledenik pod Huandoyi in prespal na najvišji točki morene pod steno južnega vrha. S plezanjem je začel že ponoči pred peto uro in ob zori je že dosegel krajno poč. Vse je podredil hitrosti plezanja in je zato v steno vzel le vrv in fotoaparat. Tako je po ne prezahtevnem spodnjem delu stene, kjer je naletel na zelo dobre razmere v ledu, hitro prišel do prvega ključnega mesta v steni - do previsne skalne zapore. Prehod v njej za novo smer je Kozjek našel šele v nekoliko previsni poči v skrajnem desnem delu pregrade (VI-). Po tem mestu z odličnim granitom, je prečil nazaj in nadaljeval še 150 metrov naravnost navzgor po ne najboljši skali (IV-V). Nato je plezal po strmejšem zgornjem ledišču, kjer je spet imel dobre razmere, dokler ni prišel pod zelo strm izstopni žleb (85 stopinj), v katerem pa je bil črn led. Ko je preplezal še ta, zaradi vršnih serakov tudi objektivno precej nevaren del, je ob 10. uri dopoldne dosegel vrh. Takoj zatem je začel sestopati po Francoski smeri v isti steni, saj južni Huandoy nima normalnega pristopa. Največ težav pri sestopu mu je povzročal spodnji del smeri, kjer se je led zmehčal v moker zrnat sneg in so dereze ter cepini le s težavo prijemali. V izhodiščni tabor na moreni se je vrnil nekaj pred drugo uro.
Ves vzpon je potekal v objektivno precej varnih razmerah, saj padajočih skal in ledu skoraj ni bilo. Verjetno pa bi bilo precej drugače, če bi vstopil kasneje ali pa bi plezal v navezi. S tem hitrim solo vzponom je Pavle Kozjek dosegel letos enega izmed najboljših slovenskih alpinističnih dosežkov, po mnenju poznavalcev pa tudi enega izmed najkvalitetnejših vzponov v Andih v zadnjih nekaj letih.
Trinajstega avgusta se je Kozjek z nemškim soplezalcem Alexom Hartleinom povzpel še na Chopicalqi (6354 m), čisto za konec (22. 8.) pa sta z Reinhardom Buscherjem (Nemčija) prišla na vrh severnega Huascarana (6655 m).
Kozjeka so pri odpravi podprli KA pri PZS, AO LJ.-Matica, Statistični urad republike Slovenije (direktor g. Tomaž Banovec) in športna trgovina Annapurna.

URBAN GOLOB

V Brenvi
Špela Hleb (AAO Kozjak) in Silvo Babic (AO TAM) sta v začetku avgusta v Mt. Blancu preplezala Rebro Brenve (D,1000 m), nadaljevala na vrh in prek zavetišča Vallot sestopila v Chamonix. Plezala sta tudi v Rdečem stebru Aig. Blatiere in v njem ponovila smer Nabot Leon z oceno VI. Poleg tega sta s padalom tandemom opravila še nekaj skokov po okoliških hribih.

(U.G.)

Odlični vzponi Katarine in Anžeta Štremflja
Mlada plezalca Katarina in Anže Štremfelj, člana plezalnega kluba iz Škofje Loke, sta preplezala Ekosistem 8a v Bohinjski Beli, Anže pa je bil zelo uspešen tudi v plezanju na pogled, ob koncu letošnje poletne sezone pa sta opravila tudi še nekaj odličnih drugih vzponov. Katarina je pravkar dopolnila petnajst let, Anže pa bo čez mesec star šele dvanajst let.
Po tekmi v L´Argentiere La Besse, kjer je bil odličen predvsem Anže, je vsa družina Štremfelj plezala v plezališčih okoli Briancona in to samo na pogled.
Od vseh se je najbolje odrezal Anže, ki je poleg 13 smeri z ocenami 6c in 6c+, na pogled preplezal še smeri 5 Colounes v plezališču Les Vignettes in Bossa Nova v Mount Dauphin, ki sta ocenjeni s 7b. V Les Vignettes pa je dodal še svoj najtežji vzpon te vrste - smer z oceno 7b+. Tudi Katarina je opravila nekaj dobrih vzponov, med katerimi izstopata dva z oceno 7a+.
Že pred odhodom v Francijo sta bila oba zelo blizu uspeha v smeri Ekosistem v Bohinjski Beli, vendar jima je uspeh preprečilo zelo vroče in soparno vreme. Takoj po vrnitvi iz Francije pa sta spet poskusila. Anže je uspel takoj v prvem poskusu v ponedeljek, 14. avgusta, Katarina pa štiri dni kasneje. Da je zares v izvrstni formi, je Anže dokazal takoj naslednjega dne, ko je preplezal še Fatmana 7c+, prav tako v Bohinjski Beli. Smeri se je trikrat lotil že lani, vendar je bil takrat še premajhen. V torek 15. avgusta pa ga je v prvem poskusu preplezal z varovanjem od zgoraj, in že v naslednjem opravil uspešen vzpon z rdečo piko.

(U.G.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Vrhunski dosežek Marka Lukiča
KARLSTEIN - Petindvajsetletni mariborski plezalec Marko Lukič, ki je znan predvsem po ponovitvah najtežjih smeri v svetovnih plezališčih, je v nemškem plezališču Karlsteia drugi dan preplezal smer Shogun, ki ima oceno 11 minus. To je najtežji vzpon, kar so jih opravili slovenski plezalci v prostem plezanju v tujini. Prvi je smer preplezal nemški plezalec Alexander Hubert, ki ima tudi največ preplezanih težkih smeri.

Po Srebrni stezi
Marjan Kovač in Andrej Nastran (oba AO Mengeš) sta 13. avgusta opravila drugo ponovitev Srebrne steze (VII-,VI+/VI,400m) v Steni. Spominska smer, ki je posvečena Roku Žaklju, nudi lepo plezanje v dobri skali. Sedaj je v njej enajst klinov, za ponovitev pa je s seboj dobro imeti še približno 10 klinov, zatiče in friende 1-3.
Kovač je z Dušanom Kraljem (tudi AO Mengeš) preplezal še Centralno smer v Velikem Draškem vrhu. Čeprav je ocena te klasične smeri le V+, je plezanje v njej zaradi krušljive skale ne preveč lepo in tudi precej resno.

(U.G.)

Tabor pod Mangartom
Od 25. do 28. avgusta je bil pod severno steno Mangarta 14. spominski tabor Tamare Likar in Pavla Podgornika. Čeprav je bil tabor zaradi dežja že preložen za teden dni, organizator tudi tokrat ni imel posebne sreče z vremenom. Le sobota je bila kolikor toliko primeren dan za plezanje in takrat so odšli v steno le štirje od sicer dvanajstih udeležencev tabora. V Robu nad Zagačami so Peter Podgornik, Filip Bence, Marija Petrinjec in Janez Primožič opravili 1. P Pozabljene misli VI-/V+, 500 m. Smer so plezali 4ure in pol.
Za prihodnji tabor, ki bo čez leto dni, bo organizator skušal zbrati vse opise smeri, ki so bile preplezane v stenah nad Belopeškimi jezeri in jih morda izdal tudi kot vodniček.

(U.G.)

Slovensko ameriška odprava
Silvo Karo (AO Domžale) se po lanskih težavah zaradi izredno slabega vremena letos ponovno odpravlja v indijsko Himalajo. Tudi tokrat ostaja načrt nespremenjen: na alpski način preplezati 1000 metrov visoko steno šesttisočaka Bagiratija IV. Za vzpon bosta združila moči z znanim ameriškim plezalcem in BASE-jumperjem Johnom Midderndorfom, sicer avtorjem številnih skrajno težkih tehničnih smeri v Yosemitih in drugod po svetu. Letos bosta zaradi stabilnejšega vremena poskušala v steni dober mesec kasneje kot lani, na pot pa sta odšla v nedeljo, 27. avgusta.
V okviru priprav za odpravo je Silvu Karu v Mišji peči uspelo v Oktoberfestu 8a, Nido 7b je preplezal na pogled, v Vežici pa je z Draganom Todorovičem opremil novo smer, ki vstopi desno od Lahove (VIII). Drugi raztežaj je skupen z Žaumakom, tretji z Lahovo, četrti pa je spet nov (VII). Za varovanje v smeri je poskrbljeno s svedrovci, ki sta jih zavrtala pri plezanju od spodaj in nato vso smer še enkrat preplezala.
Odpravo so podprli:, občina Domžale, Univerzale, PZVA in KOTG pri PZS.

(U.G.)

Ekološki planinski tabor Završnica 95
Mednarodni ekološki planinski tabor, ki ga je organizirala Mladinska komisija pri PZS s pomočjo Mosta (organizacije za prostovoljno delo) in AEGEE (združenja evropskih študentov), je letos privabil doslej največ mladih gornikov - ekologov. Več kot polovica od 35 udeležencev je prišla iz Francije, Avstrije, Amerike, Severne Irske, Madžarske, Finske, Hrvaške, Belgije, Nizozemske in Grčije. Dvotedenski tabor je potekal v Završnici, pod ekološki drobnogled pa so si tokrat vzeli Karavanke. Zaradi muhastega vremena so bile njihove ture precej okrnjene, vseeno pa so naredili ekološko analizo planinskih postojank in poti, ki jo bodo primerjali s podobno o Julijcih. Nadaljevali so tudi z anketo z lanskega tabora v Kamniških Alpah o akciji »Planinska ekološka rjuha«. Dobra novica je, da potrebe po čiščenju za drugimi obiskovalci tega dela Karavank skoraj ni bilo. Vendar gre za to iskati vzrok predvsem v dejstvu, da ta del slovenskih gora ne doživi zelo množičnega obiska.

(U.G.)

Maša za Slavcem
V soboto, 16. septembra, bo ob 16. uri v Šebreljah nad Cerknim, maša zadušnica za Slavkom Svetičičem. Slavko je letos junija odšel v zahodno steno Gašerbruma IV v Karakorumu z namenom, da jo sam prepleza, vendar se iz nje ni več vrnil.

(U.G.)

San Pedro
Petnajstletna Blažka Klemenčič (PK Škofia Loka) je dosegla še en uspeh mladih plezalcev. V plezališču Pod Sušo v bližini Železnikov ji je uspelo preplezati smer San Pedro. Vzpon je ocenjen s 7c+ in s tem se je Blažka Klemenčič pridružila redkim našim mladim dekletom, ki so pri tej starosti premagale smer zgornje devete stopnje.

(U.G.)

Prvenstveni in solo vzponi A. Markoviča
Ni ravno veliko alpinistov, bi od začetka sezone (1.10.) do srede avgusta preplezali 140 smeri v naših stenah. Andrej Markovič (AO Novo Mesto) pa je med temi smermi opravil tudi nekaj prvenstvenih vzponov in solo ponovitev.
Med vsemi verjetno najbolj izstopajo nova smer v Štruci z imenom Domišljija (VII, VII-, IV-V, 200 m, 5 ur), ki jo je preplezal sam, prvenstvena Kamela v Grintovčevem stebru nad Češko kočo (VII-, A3, VI+, V-VI, 300 m,12 ur), ki jo je 21, in 22. 7. potegnil z Davidom Pehnecem med Zgrešeno in Tomaževim stebrom ter 1. SPP Direktne čez ploščo v južni steni Skute (VIII-, V+, IV, 350 m), za katero je potreboval 3 ure in pol. Poleg teh je z Romanom Mihaličem preplezal novo varianto Belega trikotnika v Prisanku (V-, III-IV) prvenstveno smer v Velikem Špičju. Po oceni sodeč nista naletela na prevelike težave in smer zato imenovala Sprehajanje (V, IV+, I-I-II, 500 m, 4 ure). Poleg teh smeri je samo v južnih stenah Skute in Štruce opravil dvanajst solo vzponov do VI. stopnje, ravno toliko smeri pa je od 6. do 13. avgusta nanizal v Steni. Tam je med drugim sam preplezal Raz mojstranških veveric, Skalaško z Ladjo, Tržaško, Prusik-Szalayevo in Wisiakovo smer. Z Metodom Kovačičem pa je prosto ponovil še Helbo s Čopovim stebrom (VII).

(U. G.)

Naši s Hrvati proti Čo Oju
Darko Berljak, ki ima med hrvaškimi alpinisti nesporno največ izkušenj z organizacijo odprav in trekingov, še posebej v Himalajo, je za to jesen pripravil akcijo, katere cilj je Čo Oju (8201 m) iz Tibeta. V želji, da bi bili stroški kar najmanjši in ker se kitajska cena ravna po številčnosti skupine, se je odločil za skupino 16 ljudi. In ker ga je skrbelo, da na Hrvaškem ne bo dovolj interesentov, je povabil še druge. Nepalska agencija katere zastopnik za Evropo je Everest d. o. o. (firma, katero je v Zagrebu prav v take namene ustanovila HPZ ) mu je že takoj na začetku pridružila pet Francozov (med njimi je najbolj znan Claude Jager). Iz Slovenije se jim je pridružil Stojan Burnik, potem pa še njegov tovariš Darko Urbančič, iz Nemčije dva Bavarca, izredno zanimanje pa je bilo tudi na Hrvaškem. Še pred zaključkom prijav je tako moral številčnost ekipe povečati na (maksimalno dovoljenih) 20 udeležencev, po zadnjih podatkih pa celo kaže, da bo moral pri Kitajcih prijaviti še eno ekipo. Vse pa bo jasno šele čez kak teden ali pa še več, ker je Berljak že začetkom meseca odpotoval v Nepal, da bi pripravil vse potrebno za nemoteno delo odprave; letos so zaradi poškodovanih cest še posebej velike težave s prevozi.

(F.S.)