Delo, Šport: ... Uspeh mladih slovenskih alpinistov v Tien Šanu

Namen odprave mladih perspektivnih alpinistov je bil vzpon na Pik Pobedo (7439 m), da bi dosegli višino 7000 metrov in s tem pridobili višinske izkušnje. Zaradi velike količine novozapadlega snega, dolžine in izredne razpokanosti ledenika, ki vodi do gore, pa so se odločili za vzpon na nekoliko nižjo in lažje dostopno, vendar po mnenju poznavalcev tamkajšnjo najlepšo goro, Han Tengri (6995m).
Odprava, ki jo je vodil Aleš Cvahte, je iz Ljubljane odšla 24. julija, že tri dni kasneje pa je s transportnim helikopterjem dosegla bazni tabor. Ekipa - poleg vodje so bili v odpravi še Boštjan Ložar (namestnik vodje), Blaž Stres, Peter Mežnar, Andrej Gaspari, Tomaž Jakofčič, Janez Cerar, Klemen Cepič, Igor Kopše in Peter Geršak, se je za aklimatizacijo povzpela najprej na 5100 metrov visoki zahodni vrh Pika Troglav (po naše Triglav), nato pa še na JZ greben Pik Gorkega do višine 5200 metrov.
Potem so odšli na Han Tengri, kjer so na sedlu Perimička (5800 m) izkopali veliko luknjo in v njej uredili tabor. Vzpon do te višine tehnično sicer ni bil zahteven, vendar zaradi podirajočih opasti in plazov zelo nevaren. Ko so naslednjič odšli na goro, so na sedlu prespali, zjutraj pa kljub slabemu vremenu v dveh skupinah odrinili proti vrhu. Tudi zaradi tega je vrh uspela osvojiti le skupina, ki je iz tabora na sedlu odšla prva. V njej so bili Aleš Cvahte, Blaž Stres, Peter Mežnar in Igor Kopše, ki so 10. avgusta ob 18.20 uri v viharju osvojili vrh potem, ko so v osmih urah in pol preplezali izpostavljen, tudi do 80 st. strm greben, ki nosi rusko oceno 5b. V tabor na sedlu so se vrnili nekaj minut pred enajsto zvečer.

PRVENSTVENA - Slovenska smer v Pik Troglavu

Samo štiri dni kasneje pa so Blaž Stres, Peter Mežnar in Tomaž Jakofčič v severni steni 5200 metrov visokega SV vrha Pik Troglava preplezali zahtevno prvenstveno smer. Slovenska, kot so jo poimenovali, poteka po izrazitem žlebu v levem delu stene, zgornjih 300 metrov pa po pretežno skalnatem grebenu, ki vodi na SV vrh Pik Troglava. Vzpon so ocenili z ED VI 80 st./IV+, 65 st.,1000 m, plezali pa so petnajst ur in pol. Sicer pa pravijo, da so skoraj vse stene v okolici še proste, saj ruski alpinisti na te vrhove plezajo v glavnem le po grebenih.
Z vremenom niso imeli posebne sreče. Od dvajsetih dni, kolikor so bili v bazi, jih je bila samo polovica brez padavin. Najdaljše obdobje lepega vremena (3 dni) je bilo ob njihovem prihodu v bazo, potem pa se je vreme menjavalo na en ali dva dni. Kljub temu so mladi perspektivni alpinisti dosegli osnovni cilj in za nameček dodali še novo smer. Zelo uspešna sta bila predvsem Blaž Stres in Peter Mežnar, ki sta uspešno sodelovala pri obeh vzponih.
Odprava se zahvaljuje naslednjim sponzorjem: KA pri PZS, Delu prodaji d.d., Maximarketu, Papi Športu, Pro Montani. Miji in Srečku Porenti. Mihaelu Ledineku, Krki kozmetiki, Leku Lj.,Zavarovalnici Maribor,GF Vič, Bayer Pharmi d.o.o., Kartona Jamnik, Iliru d.o.o.. Lesnini Inženring, SRC Computers d.o.o., Unihen d.o.o., Šteger d.o.o. in Rašici Gameljne. Poleg teh so jim pomaga še Športna zveza Domžale, občina Domžale, Hit d.o.o. N. Gorica, PD Domžale. Agroind Vipava, Solkanska industrija apna, CP Nova Gorica, Trgovsko združenje MMP Vrtojba, Grosist Šempeter, Goriški vodovodi, PD Tolmin, ŠOU, Alpinum, Fructal, in Športna zveza Tolmin.

URBAN GOLOB

Iz AO Mojstrana
Mojstranški alpinisti so bili aktivni v domačih in tujih gorah. Doma so bili zanimivi vzponi predvsem mladih alpinistov. Jabolko pač ne pade daleč od drevesa in petnajstletni Gregor Kofler je s svojim očetom Izidorjem preplezal Kamenkov kamin, Steber ob Kamenkovem kaminu, Trmaste kamine in Smer po zajedi, vse v steni Nad Šitom glave. Miha Pintar je vzponu po Čopovem stebru dodal še Helbo v Steni in Zajedo v Šitah. Prvo smer je plezal z Alešem Šifrerjem, drugo pa s Sebastjanom Vidmarjem (AO Jesenice).
Konec julija so se njihovi člani skupaj s tečajniki povzpeli na Mt. Blanc. Vrh 4807 metrov visoke strehe Evrope so dosegli Gregor Kofler, Miha Pintar, Stanko Šmid, Sebastjan Vidmar, Franci Lešnjak in Izidor Kofler, Rajko Lotrič in Mitja Peternel pa sta opravila prečenje Mt. Blanca. Nekaj dni kasneje so bili na vrhu še Janez Brojan, Janko Ažman, Dušan Polajnar in Jože Martinjak.

(U.G.)

Česni uspešni v Franciji
Tudi letos se je družina Česen odločila preživeti del počitnic v plezališčih okoli Briancona v Franciji, kjer so plezali skoraj ves mesec avgust in z redkimi izjemami samo na pogled.
Odličen vzpon na pogled opravil Tomo Česen, ki je preplezal smer Chromosome mutant v plezališču Rocher Gafouille z oceno 8a. To je bila njegova prva smer takšnih težav na pogled. S tem se je Tomo pridružil Slabetu, Lukiču, Mejovšku in Jensterletu, ki so do sedaj edini slovenski plezalci z vzponom 8a na ta način.
Prav tako dobre, če ne celo odlične vzpone pa sta opravila tudi Aleš in Nejc. Aleš (13 let) je preplezal nekaj čez 90 smeri, najtežji vzpon na pogled pa je bila smer z oceno 7b+. Zelo blizu uspeha je bil tudi v smeri, ki je ocenjena s 7c, vendar je zaradi slabe preglednosti padel pod zadnjim oprimkom. Smer je takoj nato preplezal v drugem poskusu. Odlično se je odrezal tudi na mednarodni boulder tekmi v L´Argentiere la Besse, kjer je bil drugi. Če k temu prištejemo še vzpon v Ekosistemu 8a, o čemer smo že poročali, ima za seboj kar lepo sezono.
Tudi Nejc, ki je letos dopolnil 10 let, je opravil doslej najboljše vzpone, tako na pogled kot z rdečo piko. Na pogled je preplezal smer z oceno 7a+, z rdečo piko pa je ponovil dve smeri z oceno 7b. Pri eni je porabil samo en poskus z varovanjem od zgoraj, pri drugi pa dva. Potrebno pa je omeniti, da je ena izmed teh dveh smeri zelo težka za svojo oceno. Sicer je vsega skupaj preplezal okoli 60 smeri, v boulder tekmi pa je bil v svoji skupini četrti, potem ko si je med kvalifikacijami in finalom poškodoval in odtrgal kožo na palcu na nogi.

(U.G.)

Nove telefonske številke planinskih koč
Tičarjev dom in Rjavčeva koča na Vršiču imata novi telefonski številki. Tičarjev dom lahko pokličete na 0609/ 634-571, Rjavčevo kočo pa na 0609/610-031.

(U.G.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Aktivnost AAO Kozjak tudi v konferenci »Gore«
V okviru akademske-raziskovalne elektronske mreže v katero so povezani (VAX) računalniki širom po Sloveniji, je že več let dosegljiva tudi konferenca »Gore«. V njej je od nedavno tudi rubrika »Vzponi AAO Kozjak Maribor«. Opisi v tej konferenci morda marsikateremu dobremu poznavalcu naših sten ne bodo zanimivi, so pa namenjeni tudi osebam, ki se s to dejavnostjo (še) ne ukvarjajo, pa bi jim to branje lahko vzbudilo željo ... so zapisali. In res je marsikaj zanimivega, tudi prenekateri napotek bodo uporabniki lahko dobili.
Tanja Rojs in Andrej Senica sta obiskala italijanske Dolomite. Plezala sta krajše smeri v znanih Cinque Torrih, v JV steni Tofane di Rozes sta ponovila »Klasično« (od preštevilnih raztežajev - smer je dolga namreč kar 1200 m - poročata, da sta dobro opremljena le dva, Rumeni odlom in 50-metrska prečnica v zgornji tretjini stene), za konec pa spoznala še simpatično majceno plezališče nad prelazom Falzarego.
Boris Lorenčič in Boris Strmšek sta v Prisojniku ponovila Ajdovsko deklico, Lorenčič z Armandom Polegekom Skalaško v Špiku in Zajedo v Travniku, Damjan Karničnik in Zdenko Zorič sta v Velikem Draškem vrhu ponovila Viktorijo ...Tone Golnar je z Erikom Kraljem, Edgarjem Pršo in Bogdanom Rojson nadaljeval »raziskovanje« stene Ut nad Rorbanovim kotom (prvo smer so preplezali šele junija letos). Preplezali so dve novi smeri (IV do V+), levo in desno od Salamandra.

(F.S.)

Desnivel o naših plezališčih
V julijski (108.) številki znane španske revije Desnivel vzbuja posebno pozornost članek »Eslovenia, Pais de fantasias«. Začenja se sicer z izredno atraktivno (seveda barvno) dvostransko fotografijo martuljkovih gora, čeprav je posvečen pravzaprav slovenskim plezališčem. Splošnega dela je osem strani - če upoštevamo tudi fotografije - slede pa še štiri »tehnične« strani s preglednimi shemami (najprej Slovenije kot celote in njen položaj v Evropi) in opisi najpomembnejših plezališč: Osp z Mišjo pečjo, Črni kal, Kotečnik. Bohinjska Bela, bohinjski plezališči Bellevue in Skalca, pa Dolžanova soteska in še vipavski Bela in Tura. Avtorica članka je Ines Božič, avtor fotografij je Janez Skok, tehnični del pa je iz vodnika »Plezališča Slovenije« (Česen - Cedilnik), ki je tudi naveden kot bibliografski vir (ob članku Extrem, ki je izšel že pred leti, v 57. številki Desnivela).
Sicer pa je nedavno (maj 1995, št. 121) izšel obsežen članek tudi v italijanski reviji ALP. Vodilni članek, o »planinstvu v Julijskih Alpah« je pripravil Alesandro Gogna, ob tem pa je bil še nekoliko krajši o zgodovini slovenskega alpinizma, ki ga je pripravila Ines Božič. Ob njem je objavljenih tudi nekaj zanimivih zgodovinskih fotografij (npr. Aleša Kunaverja med zimsko ponovitvijo Čopovega stebra, Mitje Koširje iz zimskega vzpona v Špiku ...).

F. S.

Starost ni ovira
Poljski alpinist in speleolog Stanislaw Kopeč, doma iz Krakova, ima že 72 let, pa se je letos 25. februarja vseeno brez večjih problemov povzpel na Kilimandžaro, najvišjo goro Črne celine. Zaradi hudega mraza med zaključnim delom vzpona sicer res ne na njen najvišji vrh, temveč na nekoliko vnižji Gillman's Point (5715 m), toda - s tem se tako zadovolji največji del obiskovalcev. »Rekord« na tej gori pa ima od 9. januarja letos 87-letni Bask Xebe, ki je bil celo na najvišjem vrhu, 5895 m visokem Uhuru.

(F.S.)

Kamničani v Andih
Ob kamniški navezi Kočar-Mali, o aktivnosti katere smo že poročali, je bila sočasno z njima v Cordilleri Blanci (Peru) še skupina šestih članov AO Kamnik. Za začetek so se vsi povzpeli na Pisco (5752 m) in - odlično jim je šlo, tudi veteranoma: Marjanu Breščaku (57) in Cenetu Griljcu (62). Po povratku v Huaraz pa jih je bila polovica »nagrajena« s hudimi želodčnimi težavami, od katerih se niso več opomogli. Berčič, Humar in Škorjanc so se teden dni kasneje povzpeli na Uruso (5495 m), potem sta morala zadnja dva zaradi službenih obveznosti domov. Drugi pa so odšli v Paron, z željo, da bi še ponovno aklimatizirali. Toda bolezen je očitno opravila svoje in želje po Huascaranu so morali preložiti.

(F.S.)

Vzponi ob obletnici
Petdeseta obletnica Čopovega stebra je letos privabila kar nekaj navez, da so ponovile to, morda najbolj znano smer v Steni. V soboto 26. avgusta sta Čopa ponovila Jasna Bratanič in Stane Belak - Šrauf, ki sta do njega priplezala po malo znani varianti Dular - Jeglič - Kunaver. Istega dne sta bili v smeri še dve navezi iz AO Lj. -Matice. Čopov steber je letos skupaj z Iztokom Arnolom (AO Jesenice) preplezal tudi sedemnajstletni Miha Pintar iz AO Mojstrana.
Sicer sta Brataničeva in Šrauf v začetku avgusta ponovila Diretissimo v Špiku, v zahodni Cini pa sta navezi Jasna Bratanič - Monika Kambič in Šrauf - Emil Tratnik preplezali Demuthov raz.

(U.G.)