Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zimski potep po Planini

Planinski glas - Silvo Baznik: Zbudim se, ura je pol sedmih. Vstanem in dvignem zaveso. Sončni žarki so posvetili v spalnico. Hura, lepo vreme. Ženici prišepnem: »Grem na Veliko

Hitro se oblečem, pripravim zajtrk, čaj v steklenico, nekaj rezin kruha v vrečko in v nahrbtnik. Ženi pustim zajtrk na mizi, ji pošljem pozdrav in se odpeljem dogodivščini naproti.

Parkiram na Kranjskem raku, odprem vrata avtomobila in brrrr. Hladen veter brije, hitro se oblečem v topla oblačila, smučarske čevlje nataknem na noge, nahrbtnik na rame in vzamem smuči v roke. Še zaklenem in se podam na zasneženo cesto, ki pelje na Rakove ravni. Kmalu romajo smuči na noge in korak za korakom gre do tretjega ovinka. Ko se povzpnem po pobočju na Rakove ravni, tam že parkira nekaj avtomobilov. Pozdravim turne smučarje in se mimo njih podam pod Sončno gričo in nad planino Marijanine njive. Postalo mi je vroče in nekaj oblačil roma v nahrbtnik. Naredim še kopico posnetkov planine in nadaljujem po ratrakirani poti na Gojško planino. Uh, kako brije tu. Še enkrat v topla oblačila, na glavo nataknem še drugo kapo, na roke zimske rokavice in nadaljujem proti Mali planini. Tu se ustavim le toliko, da naredim fotografije in že hodim mimo Jarškega doma, občudujem ponosne zasnežene in od ivja olepšane smreke.

Le še nekaj korakov in grem mimo Domžalskega doma. Spustim se pod Poljanskim robom in prečim po slemenu do Velikega stanu. Veliko Volkovo jamo obidem desno, povzpnem se nad stan in nadaljujem proti žičnici. Na sedelcu mrzlo piha, novi sneg je skoraj odpihan in hodim po zaledeneli stari snežni odeji ter se povzpnem na Gradišče, najvišji del Velike planine.

Na razgledno ploščo postavim fotoaparat in ga komaj ujamem, ko ga veter neusmiljeno premakne. Nič za to, bom pa naredil avtoportret. Za menoj pride turni smučar a se zaradi vetra takoj obrne. Prav, pa drugič. Le še pomalicam in popijem vroč čaj, pripravim smuči in odsmučam proti Velikemu stanu. Čez ledene plošče previdno, nato pa juhuhu po trdem in mehkem snegu. Povzpnem se do Marije Snežne, kjer sledi fotografiranje, pa še ena malica.

Nadaljujem smuko navzdol proti vznožju Strnovahke in Bukovca. Sedaj nalepim na smuči zopet kože in se v vetru povzpnem na Bukovec nad Gojško planino. Pospravim kože, zategnem čevlje in švrk, švrk. Smučam na Gradiško gričo in občudujem gore v daljavi. Kar prehitro sem na zasneženi cesti, ki me pripelje do planine Marijanine njive. Še enkrat fotoaparat v roke in škloc, škloc, škloc. Lepoto je potrebno ovekovečiti.

Priključim se ratrakirani stezi in pod Sončno gričo smučam nazaj na Rakove ravni. Sedaj se odločim za smučanje skozi gozd. Tokrat je snega v obilju in mi ni treba paziti na kamenje. Še malce navzgor in naprej in sem nad travniki Kranjskega raka. Zagledam avto in se spustim v zavojih do ceste, kjer romajo smuči v roke in grem do avta.

Tako sem zaključil turno smuko. Pred menoj je vožnja domov s postankom pri prijateljih  ...

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti