AK Črna - Jurij Gorjanc: ... na Mokrinah pozimi ...
Kadar se srečava z načelnikom Igorjem, me vedno prijazno spomni, da kar naprej obljubljam, da bom za našo stran opisal, kaj počnem pozimi na Mokrinah/Nassfeldu. Tam sem vsaj toliko pogosto, kot Igor na Raduhi ali v Lanežu; ali še pogosteje. Kot pač čas v bolnišnici dopušča.
Ni ravno alpinistično dogajanje, ali pač. Poleg tega, da rešujemo v glavnem smučarje na urejenem smučišču, pomagamo večkrat tudi turnim smučarjem, redkeje plezalcem; smo pa že tudi oživljali zasute v plazu. Delo v reševalnem helikopterju pač. Ker ne uspem pripeti priponk v .pdf, zgolj na kratko:
Mene razveseljuje predvsem učinkovitost sistema helikopterskega reševanja v Avstriji, kjer je helikopter pri ponesrečencu znotraj 15 minut od klica. Imamo lasten helikopter, namenjen le reševanju. Poleti izvajamo tudi sekundarne prevoze. Skratka, dobro je dežurati, da se človek navadi učinkovitega sistema. Enako kot v bolnišnici (kot tudi na kakem drugem zglednem delovnem mestu), kjer se človeka dobra organiziranost kar sama prime.
Uradno se naša sezona začne kak teden pred Božičem in konča z Velikonočnim ponedeljkom, neuradno pa bo snega dovolj za turnosmučarske ture tudi kasneje. Ker se pride z avtom do 1500 metrov nadmorske višine, je idealno izhodišče za okoliške dvatisočake. Poleti, pa je tudi dobra skala za plezanje; ravno danes sem od kolega medicinskega tehnika dobil vodniček za skalno plezanje na »Trogkofel in Rosskofel«.
Kadar sem tukaj nekaj dni skupaj, grem ponoči na turno smuko. Če je plazovito, tudi zgolj po smučišču navzgor, kar je ob polni luni idealno (1400 višinskih metrov). Je treba vsako leto znova nabirat kondicijo, tudi osvajalcem osemtisočakov ni nič podarjeno, če se želimo v kratkem s smučmi podati na goro v Aziji, ki je v priponki. Kdo ugane na katero?
Pa še utrinek z enega naših preteklih reševanj: