Boris Štupar 06.04.1933 23:31 1551 0

Nepričakovan uspeh Fellowseve ekspedicije

Jutro: Včeraj so javili vest, da sta dve veliki angleški letali preleteli v višini 10.675 m najvišjo goro sveta.

Kakor je znano, sta se za letos pripravili dve angleški ekspediciji, da naskočita 8845 m visoko gmoto Mount Everesta, ena pod vodstvom Hugha Ruttledgea peš, druga s finančno pomočjo lady Houtsonove po zračni poti. Obe ekspediciji sta se za svoj namen opremili kar najskrbneje in malokdo je bil, ki bi ne verjel, da ta namen dosežeta.

Kakor je razvidno iz sedanjega poročila, je vsa letalska ekspedicija tudi v polni meri uspela. Poveljnik zračnega oddelka, ki je to dosegel, je izkušen pilot in vodja osebnega oddelka v angleškem ministrstvu za zračni promet Fellowe. Slovi kot specialist za polete v gorskem ozemlju in je zgradil v takšnih ozemljih že celo vrsto letališč. Izvedel je že polno drznih poletov nad gorskimi deželami, da bi proučeval bistvo zračnih tokov v višjih zračnih plasteh. Tako je preletel najvišje afriške vršace in gorske verige južno od Kaspiškega morja. Tudi sedanji polet nad Himalajo je vodil predvsem v znanstvene svrhe in so ga zanimali v prvi vrsti kartografski ter fotogrametrični posnetki. V koliko so mu ti uspeli, še ni znano.

Zračno pot od mesta starta do vrha Mount Everesta je znašala 230 km, torej približno poldrugo uro poleta. Aparati za ta polet so bili specialno zgrajeni. Merijo 11 do 12 m v dolžino, 15 m v širino (krilna razprtina). Kolesa pod trupom so nameščena tako, da omogočajo pristajanje tudi na neravnih tleh. Glavna skrb je veljala zaščiti pilota in opazovalca pred mrazom. V stenah in tleh sedežnih prostorov so okna, tako da je mogoče fotografirati na vse strani. Pod pilotskim sedežem je avtomatična kamera, ki snema v rednih presledkih med poletom. Cel sistem termostatov ogreva snemalni aparat, a 750 l kisika v posebnih posodah zadostuje dvema osebama za 2 uri in pol. Ogrevanje ventilov teh posod, obleke in celo zaščitnih naočnikov oskrbuje 1000-vaten električni generator.

Javnost zanima seveda v prvi vrsti zlasti vprašanje, da-li bo mogoče iz posnetkov ki jih je napravila Fellowesova ekspedicija, najti kakšna sled za Malloryjem in Irvinom ki sta izginila na zadnji ekspediciji na Everest. Odkritje takšnih sledov ni izključeno vsekakor pa bodo posnetki izborno rabili Ruttledgevi ekspediciji, ki baš začenja svoje delo v ozemlju najvišjega velikana sveta.

Jutro, 6. april 1933