Delo, Šport: ... Zbor alpinistov
Ob 50. letnici Čopovega stebra Komisija za alpinizem pri PZS organizira zbor alpinistov, ki bo v soboto, 8. t.m., ob 18. uri v Koči na gozdu pod Vršičem. Zbor se bo začel z okroglo mizo v predvojnem obdobju in po njem. Na njej bodo sodelovali predstavniki starejše generacije slovenskih alpinistov, pogovor z njimi pa bo vodila Marjeta Keršič-Svetel. V drugem delu bo tekel pogovor o aktualnem slovenskem alpinizmu. Zbor se bo zaključil s predstavitvijo letošnjih alpinističnih odprav Paine in Anapurna ter izvidnice Api - Nampa. Vabljeni so vsi alpinisti, pa tudi vsi drugi, ki jih zanima slovenski alpinizem!
(M. P.)
Srečanje na Koroški
AO Trbovlje organizira v soboto, 8. t.m., in v nedeljo, 9. t.m., srečanje alpinistov na Korošici, posvečeno spominu na njihovega člana Bojana Pajka, alpinista, inštruktorja in odpravarja, ki se je ponesrečil lani poleti v severni steni Velike Mojstrovke. Vabljeni!
(M. P.)
Slabo vreme na Hidden Peaku
Vodja odprave SKI 8000 na Hidden Peak (Gašebrum I, 8068 m) je v faksu, ki ga je poslal 22. junija, zapisal da jih je zajelo daljše poslabšanje vremena. Vsi člani odprave so v bazi in čakajo na izboljšanje. Še pred poslabšanjem vremena sta se Marko Čar in Iztok Tomazin povzpela v tabor 2, nato pa 19. 6. napela fiksne vrvi v spodnjem delu Japonskega koluarja. Naslednji dan sta morala zaradi slabega vremena sestopiti v bazo. Ledenik nad bazo je letos zelo razpokan, tako da hodijo po njem navezani. Urbanu Golobu je kamen na ledeniku poškodoval nogo, vendar se mu stanje dobro zboljšuje. V bazi sta se jim pridružili še korejska in mednarodna vojaška odprava. Od slednje si obetajo redne vremenske napovedi, kar jim bo prav gotovo olajšalo delo na gori.
(M. P.)
Tabor na planini Zapotok
AO Nova Gorica prireja spominski tabor, posvečen Iztoku Horvatu - Feru, na planini Zapotok 8. in 9. t.m.. Nad planino se dvigujejo stene Srebrnjaka in Zapotoškega vrha, v katerih je veliko lažjih smeri. Vabljeni so vsi ljubitelji Trente!
(M. P.)
Novo PD
Več sto planincev je nedavno na Golici ustanovilo nadstrankarsko planinsko društvo Janko Mlakar. Prvi predsednik je dr. Hubert Požarnik, psiholog, podpredsednika pa sta podpredsednik Državnega zbora Miroslav Mozetič iz Medvod in gospodarstvenik Ivo Kapetanovič iz Ljubljane. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik SKD Lojze Peterle, ki je poudaril, da je planince vedno odlikovala in združevala ljubezen do slovenskih gora in domovine.
(V.H.)
Šestjezični slovar novost P. Šegula: Sneg in plazovi
Prvi tovrstni slovar na svetu - Ideja seje rodila že konec leta 1979 - Lahko bi rekel, da je bilo Sizifovo delo
Šest jezični (slovensko-nemško-italijansko-francosko-angleško-španski) slovar SNEG IN PLAZOVI je izdala Komisija za GRS pri PZS v sodelovanju z mednarodno komisijo za reševanje v gorah IKAR in Fondation Internationale Vanni Eigenmann ob materialni in finančni pomoči Uprave RS za varstvo narave, Republiške uprave za zaščito in reševanje, Občinskega štaba za civilno zaščito Skorja Loka in TEHNOCHEM d.o.o. iz Škofje Loke. Sestavil in uredil ga je Pavle Šegula, lektorirala pa Marjeta Humar,
Povsem verjamem besedam, ki jih je na predstavitvi - tako, mimogrede - izrekel Pavle Šegula: »Tepli se za to delo ravno niso.« 10. decembra 1979 so se na mednarodnem reševalskem forumu domenili (ideja pa je še starejša), da pripravijo mednarodni strokovni slovar. Nastal je osnutek, pa seznam 400 gesel, ki je 1981 narasel na prek 1000 iztočnic. Italijanski sodelavec R. Cresto je to prenesel na računalniški medij, program je dodal W. Good ... Skupina članov iz vrst Podkomisije za plazove IKAR, ki so jo vodili Fritz Gansser, Ruth Eigenmann in Pavle Šegula pa je pripravila »nemški slovar«, ki pa je bil brez razlag. Ko se je slovenska GRS odločila za natis »slovenskega slovarja«, se je »Sizifovo delo« Pavleta Šegule šele prav začelo. Ob pomoči programa, ki mu ga je pripravil B. Trilar, je pripravil geslovnik. Ker pa je delo zasnoval nekoliko širše (kot npr. Francozi, ki so se omejili le na sneg in plazove), je moral pritegniti še številne domače strokovnjake. Tisto, kar delo dviga v sam vrh strokovnega slovaropisja, pa so kratke stvarne razlage pojmov; seveda le v slovenščini. In da ne bo po vsem tem naštevanju kakih dvomov: z razlagami, naglasi in slovničnimi podatki, podatki o izgovoru in abecednimi kazali tujih gesel, ki omogočajo uporabo tega slovarja tudi tujcem, je to povsem samostojna slovenska dopolnjena izdaja večjezičnega slovarja.
Delo »Sneg in plazovi« je informativno-razlagalni slovar s 1756 iztočnicami, skupaj z ustreznicami v angleškem, francoskem, italijanskem, nemškem in španskem jeziku pa vsebuje kar nekaj nad 10.000 izrazov. Izrazje zajema različne stroke, ki zadevajo sneg in plazove. Vsak izraz ima poseben označevalnik za stroko (odstreljevanje, eksplozivi, fizika, geografija ...), manj uporabljena strokovna poimenovanja, sinonimi pa so prikazani kot kazalke. Uporabnost slovarja močno povečajo t. i. informativni slovarski članki, ki olajšajo iskanje; npr. sneg, suhi glej suhi sneg ipd.
Gospa Marjeta Humar z Inštituta za slovenski jezik, ki ima zasluge za strokovno delo, je na predstavitvi posebej poudarila: »Lepo je bilo sodelovati in delo je odlično, tudi s stališča slovenske slovaristike.«
Pavle Šegula se dobro zaveda, da bo delo potrebno takoj nadaljevati. Jezik je živ, vedno znova se rojevajo novi izrazi, naklada pa je tudi (pre)majhna, le 500 izvodov (v prodaji jih bo zato le omejeno število). Naslednja izdaja bo morda (tudi) že na disketi ali CD.
FRANCI SAVENC
Enajsta stopnja
Vrhunski angleški plezalec Ben Moon je spet v odlični formi. Po daljših pripravah in študiranju smeri je v enem tednu opravil prvo ponovitev smeri Bronx (8c+ oz. XI-) v Orgonu in peto ponovitev Super plafonda (8c+) v Volxu. Obe plezališči sta v južni Franciji. Ben Moon je tako poleg Francoisa Petita (Francija) in Bernabeja Fernandeza (Španija) tretji plezalec na svetu, ki je poleg svoje 8c+ ponovil še enako težko smer kakega drugega plezalca.
(M. P.)
V Prisojniku in Mrzli gori
Suzana Gorjup in Viktor Relja sta v zadnjem času preplezala dve prvenstveni smeri.
V Kraju sten (to je ena od Prisojnikovih sten) sta 4. 6. preplezala Potepinko (V- / III -IV). Smer poteka v spodnji polovici 500 metrov visoke stene, zgornji del pa sta preplezala po Radovljiški smeri. Drugo novo smer sta 18. 6. potegnila v severozahodni steni Mrzle gore. Imenovala sta jo Plattenblues (V+ / III - IV, 300 m). Celotna SZ stena Mrzle gore leži na avstrijskim strani meje.
Gorjupova in Relja sta ponovila še Jin - jang (VI/III, V+, 400 m) v JV steni Planjave in Land des Lächeln (VI-, AO, 200 m) v Rotelsteinu nad Gradcem. (M. P.)
Največja hrvaška PD
V Hrvaški so - na osnovi prodanih članskih znamkic - ugotovili, da je največje društvo še vedno Hrvatsko planinarsko društvo Zagreb Matica (1062 članov). Slede mu PDS Velebit (775), HPD Bilo Koprivnica (571), pa zagrebški Železničar (469), reški Kamenjak (350), Strahinjčica iz Krapine jih ima 307 itd. Skupno so lansko leto na Hrvaškem prodali 13.902 znamkic, od katerih je bilo 6132 seniorskih, 7770 pa mladinskih in upokojenskih.
(F.S.)
Prospekt ZGVS
Združenje gorskih vodnikov Slovenije, ki deluje v okviru PZS, je pred dnevi izdalo svoj prvi informativen prospekt. V njem je seznam članov, pravilnik o vodniških tarifah in program šolanja. V kratkem pa bo natisnjen še ličen plakat.
Iz programa šolanja je mogoče razbrati, da le-ta obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, pa tečaja vodenja v skali ter snegu in ledu še (posebej) vodenja turnega smučanja v visokogorju, da ne omenjamo izpitov, vsega je kar za 83 dni! V triletno šolanje pa se lahko vključijo le tisti gorniki, ki že imajo (po pravilniku) določena alpinistična znanja in izkušnje. Po končanem šolanju pa še enoletni pripravniški staž in zaključni vodniški izpit.
Kot je razvidno iz seznama lahko po pravilniku ZGVS (občasno ali redno) opravlja poklic gorskega vodnika 54 oseb; vse so moškega spola in le eden ima stalno bivališče v sosednji Hrvaški. Toda nekaj je že starejših, bolj ali manj neaktivnih, tako da »ta zaresnih« pravzaprav ni veliko.
In kakšne so cene? Vodniška tarifa se izračuna na osnovi predvidenega časa (ugotavlja se po opisih v vodnikih), faktorja težavnosti (od 2 za lahke poti poleti, do 8 za plezalne vzpone do II. stopnje pozimi) in cene za vodniško uro, ki je za sezono 1995/6 600 SIT bruto. Omejeno pa je število vodencev; na lahki nezavarovani poti jih je lahko največ (10), na plezalni vzpon pa npr. GV praviloma vodi lahko le enega klienta.
(F. S.)
Samoborsko gorje je pogosten cilj
Na Hrvaškem so izdali tri nove karte gorja, ki je vse pogostejši cilj slovenskih planincev
Ob 120-letnici prvega Izleta Hrvaškega PD so izdali tri nove karte Samoborskega gorja, ki so večstransko zapolnile praznino, ki se je pojavila odkar so razprodali karto Žumberak - Gorjanci. Ker , e Samoborsko gorje spet vedno pogostejši cilj slovenskih planincev, je prav, da jih na kratko predstavimo (da bo lažja izbira).
Izletniško panoramsko karto je izdalo HPD Japetič iz Samobora, narisal pa jo je Darko Štefanec iz Zagreba. Na spodnjem robu je cesta Zagreb-Ljubljana s Samoborom na sredini, sega pa do Jastrebarskega, Japetiča in Zečaka. Grebeni so prikazani plastično, z vsemi cestami in markiranimi potmi. Na zadnji strani je opis Samobora, članek dr. Ž. Poljaka »120 let hrvaškega planinstva« ter nekaj fotografij in reklam. Turistično-planinski zemljevid »Samoborsko i Žumberačko gorje 1:50.000«, ki ga je pripravilo (prvič z računalnikom, s programoma Auto CAD 12 in Corel 4) podjetje MARCOM iz Zagreba, ob obeh pogorjih, ki sta v naslovu, zajema tudi del Gorjancev, saj sega do Kostanjevice na Krki in gradu Mokrice. Ob osnovnih cestnih komunikacijah so nazorno vrisane markirane poti na obeh straneh meje, na zadnji strani pa so opisi planinskih postojank (tudi Gospodične na naši strani) v hrvaškem, angleškem in nemškem jeziku. In dodatno - manjšo - karto mejnega območja okoli Trdinovega vrha - Sv. Gere. Ti dve karti je mogoče naročiti (cena 600 SIT) na naslov Zdenko Kristijan, Langova 27, HR-41430 Samobor, poslali pa jo bodo iz Brežic po povzetju.
Tretjo (planinsko-turistično) karto Samoborsko gorje pa je pripravil znani alpinist in avtor številnih edicij Zlatko Smerke, izdalo pa SMAND d.o.o. Varaždin, Cargovec 87, HR-42205 Vidovec, kamor je potrebno tudi poslati naročilo. Karta zajema območje od Samobora do Slavetiča in Zečaka ter od Jastrebarskega do Bregane in Stojdrage. Merilo je 1:25.000 (izohipse na 25 m), ob cestah in markiranih poteh pa so vrisane tudi številne nemarkirane steze. Na hrbtni strani je še popis vseh markiranih poti, planinskih postojank, turističnih objektov, avtobusnih linij itd.
FRANCI SAVENC
Urednika American Alpine Journala A. Carterja ni več
Iz Združenih držav je prišla žalostna novica: nepričakovano je umrl urednik American Alpine Journala Adams H. Carter. Komaj teden dni potem, ko je oddal še zadnje korekture za letošnji zvezek, mu je krvni strdek za večno ustavil srce.
Plezal je tako rekoč vse življenje. Pri šestih letih ga je oče prvič navezal na vrv, pri petnajstih je bil prvič v Alpah, štiri leta kasneje se je udeležil prve ekspedicije (Aljaska '33) ... Leta 1936 je bil član angloameriške odprave na Nanda Devi v indijski Himalaji, naslednje leto pa ameriške smučarske (!) reprezentance na svetovnem prvenstvu. Udeležil se je 18 odprav v Peru, kamor je 1970 vodil reševalno ekipo AAC, ki je omogočila dostop zdravnikov do vzhodnih pobočij C. Blance po katastrofalnem potresu.
Leta 1960 je Adams H. Carter prevzel vodenje AAJ, ki mu je bil gonilna sila vse do smrti. Ob izrednem jezikovnem znanju (poučeval je francoščino, nemščino in španščino, dobro je razumel tudi italijanščino, celo urdu in hindu, v pismih za Slovenijo je bilo vedno tudi nekaj naših besed ...) je bil tudi vesten korespondent, izjemno komunikativen, med sodelavci po vsem svetu je imel številne osebne prijatelje, veliko je potoval ... Zajeten zvezek »ameriškega žurnala« z značilnim grafičnim pečatom, ki smo ga vsako leto vsi z nestrpnostjo pričakovali, je enkraten vir alpinističnih informacij.
Leta 1976, ko je vodil drugo ameriško odpravo na Nanda Devi, je prvič obiskal Slovenijo in se potem vračal skoraj vsako leto. Podatki o aktivnosti naših alpinistov so bili v AAJ vedno več kot le korektno predstavljeni (bil je prvi med zahodnimi uredniki planinskih revij, ki je dosegel, da so priimke slovenskih alpinistov natisnili s strešicami) in bil je eden najboljših poznavalcev slovenskega alpinizma - in naših gora! - na tujem. Planinska zveza Slovenije ga je že pred leti za njegove zasluge odlikovala z zlatim častnim znakom.
Z Adamsom H. Carterjem je svetovni alpinizem izgubil izrednega človeka, ki ga bo kot urednika AAJ težko kdo nadomestil.
FRANCI SAVENC