Jutro (1933): Razumljivo je, da je novi angleška naskok na najvišjo goro sveta zbudil precej pozornosti tudi med tibetskim ljudstvom, ki biva okrog nje.
To ljudstvo pa ne more prav razumeti, čemu se Evropci toliko trudijo, da bi dosegli vrh, na katerem prebivajo po njegovem mnenju bogovi.
Najbolje je izrazil naziranje svojega ljudstva o tej ekspediciji visok- cerkveni dostojanstvenik, opat Tempe-ce-Ring iz samostana Tangtra med Dardižilingom in Laso, pred kratkim v pogovoru z angleškim potovalcem Percivalom Phillipsom.
»Bilo bi čudno,« je menil učeni duhovnik, »če bi ti ljudje, ki hočejo splezati na goro, ne imeli nobenega drugega razloga, nego da dosežejo vrh. Mi Tibetanci tega ne moremo verjeti. Pripovedujejo pa, da domuje na vrhu Ser-ki-Čepo, zlati petelin in da je prišla vest o njem tudi med Angleže. Zato so že pred dvema letoma poslali neko družbo na vrh, da ga ujame. Možje niso dosegli svojega smotra in dva med njimi sta baje umrla. Drugi pa niso opustili želje, da bi ulovili zlatega petelina in poskušajo sedaj svojo srečo še enkrat.«
Ko je opat opazil, da dela njegov gost malo neveren obraz, je menil: »Tako pripovedujejo, pa morda ne bo res. Vem pa, da je v gori polno vsakovrstnih nevarnosti. Tako se skrivata v njenih soteskah dva bela leva, ki sta silno nevarna. Videlo ju na še nobeno človeško oko, od časa do časa pa je slišati njiju rjovenje. Pravijo tudi, a jaz tega ne vem zagotovo, da prebiva ob vznožju gore divje gozdno ljudstvo, ki je po vsem telesu pokrito z gosto dlako in ki ima stopala obrnjena nazaj. Kar se tiče izgledov, ki jih ima podjetje vaših rojakov,« je nadaljeval opat, »pravijo povsod, da bodo poginili v snegu. Hudobni duhovi se jim bodo postavili po robu, a to je še najmanj, kajti te je mogoče s previdnostjo pomiriti. Hujše pa je to, da je gora tako visoka, mrzla in viharna. Namesto, da se spuščajo v takšne norosti, bi bilo vsekakor bolje, če bi romali v tibetske samostane in bi Dalailami v Lasi prinesli darov. To bi mu zelo ugajalo in bi ga podkrepilo v dobrem mnenju o Angležih.«
Jutro, 27. marec 1933