Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Telohi (Helleborus)

Arhiv G-L: Gorski vrtovi


Šopek črnih telohov v naravnem okolju na Mali planini.

 


Črni teloh.



Aprilska žurka žafranov in telohov na Veliki planini.



Pritlični list blagodišečega teloha.



Odcveteli hostni teloh.



Listi istrskega teloha so močno deljeni na ozke roglje.



Temnoškrlatni lepotci pod Bohorjem.



Zelena varianta temnoškrlatnega teloha.



Na Pirenejih sem posnela odcveteli smrdljivi teloh (Helleborus foetidus).



ponedeljek, 18. marec 2013, ob 05:34, Alenka Mihorič, ogledov: 9681

Gorski vrtovi: Kaj ni lepo videti cveta, ki se je prebil skozi sneg in premagal zmrzal? Najzgodnejše spomladanske rože, telohi, lahko zacvetijo že pred novim letom, največ pa jih pobočja krasi v marcu.


Družina zlatičevk (Ranunculaceae) je v naših krajih zelo razširjena, sestavlja jo mnogo rodov. Verjetno le redkokdo med vami ni nikoli v otroštvu spomladi nabral šopka iz telohov z velikimi belimi cvetovi. Telohi z zelenimi cvetovi za šopke niso tako privlačni. Pri nas raste pet vrst telohov, ki so zavarovane zaradi uporabe v vrtnarstvu. Smemo nabirati le nadzemne dele v času cvetenja za osebno uporabo, ni pa dovoljeno rastlin izkopavati ali nabirati zrelih plodov. Telohi so sicer strupene rastline.
Cvet telohov je privlačen zaradi velikih čašnih listov, ki so barviti in objemajo majhne medovnike – prave venčne liste, ki so razporejeni v krogu okoli množice prašnikov in nekaj pestičev. So sploščeno cevasti, rumeni ali svetlozeleni. Po oprašitvi se venčni listi in prašniki osujejo, čaša in pestiči, katerih plodnica se debeli, pa ostanejo še dolgo na steblu. Posebno pri črnem telohu barva čaše zelo variira.


Črni teloh (Helleborus niger)

To je pravi gorski vrt! Posneto na Veliki planini.Ko se pozimi vzpenjamo po pobočjih, izpod snega ali listja gledajo veliki dlanasto deljeni listi in pokončna stebla s kimastimi belimi ali rdeče nadahnjenimi popki, ki niso nujno naznanilo bližajoče se pomladi. Lahko se prebudijo in zacvetijo, čeprav jih potem še večkrat prekrije sneg. Ponekod ga imenujejo božična roža. Steblo nima listov, le v zgornjem delu 1-3 luskolisti varujejo cvet. Po cvetenju cvetno odevalo pordeči ali pozeleni. Pritlični listi so svetleči,  temnozeleni, usnjati in imajo pecljate segmente v zgornji polovici širše kot spodaj. Premer je do okoli 25 cm. Rastišča črnega teloha so v svetlih gozdovih, na grmovnatih pobočjih in kamnitih traviščih od nižine do visokogorja. Razširjen je po Alpskih državah, na Češkem in Slovaškem ter v državah bivše Jugoslavije.
Ime je dobil po črni korenini. Zaradi strupenosti so ta teloh nekoč uporabljali tudi v zdravilstvu.
Pordečela čaša in napihnjene plodnice črnega teloha.Moja stara mama, ki je živela na Gorenjskem, je tem rožam rekla kurice. Otroci smo jih ji nabrali že za okrasitev jaslic, spomladi pa je šopek postavila na polico med šipi dvojnega okna, da je na hladnem ostal svež dalj časa. Sicer pa se med preprostimi ljudmi ohranja še mnogo domačih imen: črnoglavec, devetik, dragonja, glavobolka, kihavka, kihljec, klapača, kober, kujanica, kukurjek, kurja smrt, kurečnik, kurjevica, kurjovc, maslak, pastorka, petrak, pitkoš, sezamojka, slepica, smrtnica, sprež, talač, talog, talov, tavh, televnik, telovje, telovnik, topoglavka, trpoglavka, zavlačnik.


Blagodišeči teloh
(Helleborus odorus)

Tudi zeleni cvetovi so lepi in poživijo tla redkega gozda.Pri telohih z zelenimi cvetovi je značilno večcvetno steblo, listi pa imajo sedeče segmente in so bolj svetlozeleni kot pri črnem telohu. Tudi na steblu je nekaj deljenih listov. Pri razlikovanju med posameznimi vrstami zelenih telohov imamo problem, saj nam v času cvetenja manjkajo pritlični listi, ki niso vedno prezimni kot pri črnem telohu. Blagodišeči teloh ima cvetove nekoliko večje kot hostni teloh, nad 4 cm premera. Cvetni (čašni) listi so širokojajčasti in njihovi robovi se med seboj prekrivajo. Cvet naj bi (sama sem to redko zaznala) blago, prijetno dišal. Ovršni listi so le malo večji od premera cvetov. Pritlični listi so usnjati, spodaj po žilah in na vrhu listnega peclja gostodlakavi. Osrednji segment je dolg 10-20 cm in več. Večina segmentov je enojnih, niso ponovno deljeni v roglje. Ta vrsta teloha raste na grmovnatih kamnitih pobočjih, na gozdnih obronkih in v svetlih gozdovih skoraj po vsej Sloveniji, sicer pa od Italije na zahodu do Romunije na vzhodu, od Madžarske na severu vse do Albanije in Makedonije na jugu. Drugod po Evropi ga zamenjajo druge vrste zelenocvetnih telohov.


Hostni teloh
(Helleborus dumetorum)

Hostni teloh je odcvetel. Njegovi cvetovi so manjši kot pri blagodišečem telohu.Do 35 cm visoka rastlina z razvejanim steblom ima cvetove nekoliko manjše kot blagodišeči teloh, manj kot 4 cm premera. Cvetovi skorajda nimajo vonja. Cvetni (čašni) listi so ozkojajčasti in njihovi robovi se v času polnega razcveta med seboj ne prekrivajo (kar pa ni prav zanesljiv določevalni znak). Ovršni listi so 2-3 krat tako dolgi kot je premer cvetov. Pritlični listi niso usnjati, tudi spodaj nimajo dlak. Segmenti so ozkosuličasti, široki do 2 cm. Osrednji segment je dolg 8-15 cm. Ta vrsta teloha je redkeje posejana po Sloveniji. Največkrat bomo hostni teloh videli na Štajerskem na travnatih ali grmovnatih pobočjih in v svetlih gozdovih. Rad ima nekoliko bolj vlažen teren kot druge vrste teloha. Sicer ima v Evropi podobno razširjenost kot blagodišeči teloh, le da se pojavlja tudi v Ukrajini.


Istrski (deljenolistni) teloh
(Helleborus multifidus subsp. istriacus)

Istrski teloh je doma na Krasu in Primorskem.Kadar se zgodaj spomladi sprehajamo po jugozahodnem delu dežele, bomo ob poti zlahka naleteli na zelenocvetoče istrske telohe. Njihova značilnost so 4-5 cm veliki cvetovi na daljših pecljih, ki ne dišijo. Pritlični listi, ki se razvijejo šele po odcvetu, so najbolj zanesljiv določevalni znak: imajo ozkosuličaste do črtalaste segmente pritličnih listov, ki so ponovno deljeni v dva ali tri roglje. Deljeni so približno do polovice in so drobno nazobčani. Rastišča tega teloha so kamnita travišča, grmovja in gozdni obronki dinarskega, preddinarskega ter submediteranskega sveta. Glede na deljenost listov in veliko raznolikost znotraj skupine blagodišeči teloh preko istrskega teloha postopno prehaja v podvrsto Helleborus multifidus subsp. multifidus, ki raste na zahodu Hrvaške.


Temnoškrlatni teloh
(Helleborus atrorubens)

Samo brezvestnež bi utrgal čudovite temnoškrlatne cvetove.Pred nekaj leti sem (kot še vedno) želela v naravi videti in posneti čim več redkih rastlin. Temnordeči teloh se mi je zdel čudežno lep in težko dosegljiv. Prijatelj Marjan mi je končno izdal natančno lokacijo pod Bohorjem, kjer ga lahko dobim in grem pogledat še rumene jarice na vrh hriba. Tako sem se odpeljala v Zasavje. Ta mična vrsta teloha pri nas uspeva predvsem v Posavju, rastišča se nadaljujejo  na Hrvaško in se končajo pred Zagrebom. Ker ima temnoškrlatni teloh raznolike cvetove v odtenkih od zelene do povsem črnoškrlatne barve, je zanimiv za gojenje na vrtovih. Seveda pa ga ni dovoljeno jemati iz narave. Najlepše žari v soncu na naravnih rastiščih v družbi votlega petelinčka, kranjskega volčiča in pljučnika. Rastlina ima podobno rast kot hostni teloh.


Alenka Mihorič


Literatura:

- Skoberne, P., 2007: Narava na dlani. Zavarovane rastline Slovenije: žepni vodnik, Mladinska knjiga Založba d.d., Ljubljana.
- Martinčič, A.,  2007 (uredn.): Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
- Jogan, N., 2001 (uredn.): Gradivo za Atlas flore Slovenije, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.
- Petauer, T., 1993: Leksikon rastlinskih bogastev, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
 

eXTReMe Tracker