Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Čarovnija na Kaninu

Soški AO - Simon Čopi: Vedno sem malo skeptičen kako organizirati tale smuk, da bi nas bilo ravno prav, da bi skupaj doživeli delček tega kar sva nekoč s Čarom in da bi bili na koncu vsi zadovoljni.

Tako Čarov spominski turni smuk nima niti stalnega datuma, niti kraja in se pač nekoč nekje zgodi. Glede na snežne razmere in napoved sem se le odločil, da gremo čez dva dni na turo. In smo šli, na Čarovnijo, ki je trajala od mraka do mraka.

Trinajst se nas je nabralo na parkirišču v Bovcu. Na srečo je bila cesta do postaje B žičnice Kanin brez novega snega in lepo vozna. Mimo stare koče smo običajno smučali le dol, letošnje razmere so idealne za to lepo smučarsko varianto, a kaj ko žica ne dela več. Ta dan pa smo se v tej liniji povzpeli mimo Škednja in Konjca do najvišje točke običajne ture na Žago. Vzeli smo si čas, saj smo bili po znanju in izkušnjah precej pisana druščina. Sneg pa je bil prav tako pisan kot mi. Iz spihanih področij je nekje gledal star sneg, pod suhim snegom se je nahajala groba tanjša plast požleda vmes pa področja napihane trde klože. Na v sonce obrnjenih straneh pa je bil sneg ponekje skorjast. Vsa bolj strma področja so bila že splažena. Razmere so bile neprimerljive s tistimi izpred 14 dni. Do 2000m so bile trdo napihane klože še prijazne, višje, pa so tu pa tam na izbočenih področjih sikale. Na platoju tik pod vrhom Kanina pa je ena več kot le zasikala in pokazala zobe. Mrzlo vreme, snežne plohe in slabe smučarske razmere so našo turo dodatno popestrile in jo spremenile v pravo Januarsko zimsko turo z veliko začetnico. Če nisi smučal z rezervo, si zaradi hitrih sprememb površine snega in difuzne svetlobe lahko hitro naredil luknjo v sneg. Luknjač ni samo tisti, ki hodi peš, je vsak, ki dela luknje v sneg! In luknjačev na smučah je sigurno več kot … Šele, ko smo se prevesili na Žagarsko stran so se razmere iz slabih spremenile v za smučanje malo manj slabe. Po pravici povedano, smučati se je dalo in nič več. Tragikomičnih situacij je bilo tako malo manj. Smučanje je postalo smučanje šele spodaj v gozdu, a kaj ko ne znajo vsi voziti slaloma. Mark nas je usmeril v grapo po kateri nisem še nikoli smučal in nas je pripeljala zelo nizko. Tako nizko kot se letos da prismučati nad Žago, se ne zgodi velikokrat. V večini primerov se smučanje konča malo pod gozdno mejo. Tu nas je ujela skupinica, ki ji je pešala priprava na turo, GPS brez baterij je veliko premalo. Šli so za nami verjetno v dobri veri, da jih sledi pripeljejo nazaj na B postajo k avtomobilom. Imeli so srečo, da niso naleteli na sledi kakega italijanskega vodnika, ki bi jih zapeljale v Rezijo. Če greš po pravi poti, turo prek Kaninskih podov skoraj vedno zaključiš na dvorišču gostilne Pri mostu. Tu sva se s Čarkotom običajno ustavila, ko sva zaključila kakšno od Kaninskih dogodivščin. In mi smo se tudi.

Skupaj smo preživeli pravo zimsko Čarovnijo: Danica, Danjela, Miranda, Damijan, Marko, Mark, Miha, Matic, Jure, Peter, Ivan, Tomaž in Simon.

Simon Čopi  
Foto Marko Gruden

Kategorije:
Novosti SMU POH SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti