Delo, Šport: ... M. Mejovšek na pogled preplezal previsno Gobo

Tudi njegov soplezalec Aljoša Grom je smer preplezal prosto - Matej Mejovšek v Mišji Peči preplezal smeri zgornje desete stopnje
Goba je 130 metrov visoka in močno previsna smer v Veliki Osapski steni. To klasično smer v Ospu sta ustvarila Tržačana Luciano Cergol in Roberto Giberna leta 1978. Dolgo časa je veljala za naporno tehnično smer. Prvo prosto ponovitev sta leta 1986 opravila Srečo Rehberger in Tadej Slabe, čeprav je marsikdo še leto poprej mislil, da je to nemogoče. Kasneje je smer dočakala še veliko prostih ponovitev, sedaj pa je Mateju Mejovšku uspel vzpon na pogled.

SPOMIN NA AMERIKO - Matej Mejovšek v balvanu pri Lake Tahoe med ameriško turnejo lani jeseni.
Foto: Maja Čonč

Vzpon je opravljen na pogled, če uspe plezalcu v prvem poskusu, ne da bi od prej poznal in ne da bi v njej opazoval kakšnega drugega plezalca. Matej Mejovšek (Iglu šport) je vzpon opravil skupaj z Aljošo Gromom (Veritas).Tudi Grom je smer preplezal prosto in v prvem poskusu. Vendar pa je smer pred leti preplezal tehnično, zato se njegov vzpon ne šteje za vzpon na pogled. Med plezanjem sta se menjavala v vodstvu naveze. Težavnost po raztežajih je 6a+, 7a+, 6b+,7b+,7c (oziroma IX),6b+in 6c+. Najtežji raztežaj je kot prvi preplezal Grom. Zadnji raztežaj sta preplezala po varianti levo od originalnega izstopa. Tudi ta varianta je opremljena s svedrovci.
Mejovšek je letos preplezal še nekaj zahtevnih smeri v plezališčih. V Mišji Peči je po predhodnem študiju preplezal Missing Link (8b+ oz. X+, 13 m) in Kaj ti je deklica (8b+, 32 m). V Kotečniku je v področju, imenovanem Oltar, preplezal kombinacijo treh smeri. Začel je po CSN, nato preplezal najtežje mesto v smeri Smrtonosni slepič in medvedek Pu, prečil Nostalgijo dolgih senc in po Umazani igri priplezal do vrha. Težavnost nove kombinacije je 8b, imenuje pa se Renčeči pes.
V Kotečniku je opravil še dva solo vzpona: Kolomon (7b/b+) in Mravljinčar (7b). Pri uresničevanju načrtov mu poleg Iglu športa pomagata še sponzorja ESO montaža in Gorenje.

(M. P.)

NOVE PUBLIKACIJE

Izšel nov plezalni vodnik in trije gorniški zemljevidi
Planinska založba pri Planinski zvezi Slovenije je pred kratkim izdala štiri nove edicije: Plezalni vodnik Kamniške in Savinjske Alpe - Kamniška Bistrica avtorjev Toneta Golnarja in Bojana Pollaka, v sodelovanju z Inštitutom za geodezijo in fotogrametrijo in Geodetskim zavodom Slovenije pa gorniške zemljevide: Triglavski narodni park (merilo 1:50000), Storžič in Košuta ter Trenta (oba v merilu 1:25000).
Novi zemljevidi predstavljajo skorajda popoln paket informacij za določeno področje. Vsaka karta sestoji iz zemljevida, na hrbtni strani pa najdemo množico koristnih informacij: sezname naravnih in kulturnih znamenitosti ter zavarovanih živalskih vrst, perorisbe planinskih domov in njihove opise, risbe panoram, vse v treh jezikih. Zemljevida, ki pokrivata Triglavski narodni park pa vsebujeta tudi strokoven dodatek o samem parku, njegovem nastanku, ciljih in nalogah.

Izšel je tudi nov plezalni vodnik.
Lep razlog da navdušeni alpinisti začnejo striči z ušesi in da krivcu zastavimo nekaj vprašanj. Tone Golnar je profesor športne vzgoje in pedagogike ter asistent na Fakulteti za šport. Že nekaj let sistematično zbira in ureja podatke o smereh v Kamniških in Savinjskih Alpah.

ZBIRA IN UREJA - Tone Golnar je spet razveselil alpiniste.

Pravkar je pri Planinski založbi izšla tvoja druga, popravljena in dopolnjena izdaja plezalnega vodnika po stenah Kamniških in Savinjskih Alp na področju Kamniške Bistrice. Koliko časa se že ukvarjaš z zbiranjem podatkov in zakaj to sploh počneš?
S tem se ukvarjam že od leta 1980. Dve leti kasneje sem pripravil vodniček za Logarsko dolino, potem pa je sledilo postopno pokrivanje področja z vodniki za Robanov kot, Kamniško Belo, Repov kot in Kamniško Bistrico. Zamisel za obdelavo tega področja je bila pravzaprav težnja, da bi neke stvari spravil v red. Zdi se mi škoda, da so opisana samo posamezna področja (Kogel, Kompotela, članki v Planinskem vestniku). Če greš na plezalno turo, iz teh virov težko dobiš potrebne podatke. Ta začetni moto pa se je zdaj obogatil tudi z željo po estetski oblikovanosti vodnika: vse skice in sheme so narisane v vertikalnem formatu, bolje se vidijo detajli na shemah ... Moji vodniki se razlikujejo od drugih. Poznamo namreč dve obliki: vodnike z izbranimi vzponi in celotne preglede nekega področja. Sam se navdušujem za drugo varianto, saj je do starih plezalcev pošteno, da se objavi vsak vzpon. Tak vodnik predstavlja tudi kronologijo dejavnosti na nekem področju.

Kako se novi vodnik razlikuje od prejšnjega?
Najbolj očitna razlika je prav gotovo v njegovi obsežnosti. Prejšnji vodnik je imel 120 strani, novi jih ima 308. Že sam uvod je bolj luksuzen, v njem so zgodovinski pregled, oris in geologija področja. Opisanih je 320 plezalnih smeri, nova pa je tudi barvna naslovnica in zemljevid področja na hrbtni strani (merilo 1:50000). Avtorja vodnika sva dva: Bojan Pollak kot avtor opisov zahodnega dela Planjave.

Zbiranje podatkov za 320 smeri je prav gotovo naporno delo.
Podatke o starejših smereh sem našel v arhivih, pri novejših smereh pa so mi bili v veliko pomoč ponavljalci in plezalci, ki so določeno smer preplezali prvi.

Načrtuješ izdajo še kakšnega vodnika?
S študenti na Fakulteti za šport (smer alpinistka) pripravljam vodnik za Jezersko in Kokro, s tem bodo Kamniške in Savinjske Alpe pokrite, ter vodnik za Vršič. Do jeseni bi bilo dobro pripraviti tudi novo izdajo priročnika Alpinistična šola, a prej se bo potrebno še dogovoriti o primernih vsebinah. Možnosti je vsekakor še veliko.
Pa še to: Planinska založba Slovenije pripravlja prodajni katalog s seznamom vseh planinskih in plezalnih vodnikov, vzgojne literature in zemljevidov. Vse našteto in druge informacije pa lahko dobite na Planinski zvezi Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana, tel.: 061-312-553.

(N. R.)

Smučarska odprava na osemtisočak Hidden Peak
Člani odprave so se že oglasili iz Skarduja, kjer se konča cesta in začne pristopni marš do baznega tabora. Zaradi dobre organizacije s pakistansko birokracijo niso imeli nobenih težav tako, da so precej hitro prišli v Skardu. Vsi člani odprave so zdravi in se dobro počutijo. Slabe novice pa so prinesli Avstrijci, ki so dva tedna preživeli v baznem taboru pod Hidden Peakom.
Ves čas je snežilo, zato so se odločili, da se zaradi velikih količin snega na gori vrnejo v civilizacijo. Upamo lahko, da bo našim alpinistom - poleg odprave SKI8000 je sedaj v isti gorski skupini tudi Slavko Svetičič, ki namerava sam preplezati steno Gašebruma IV - vreme bolj naklonjeno. Če bo šlo vse po načrtu, se bodo v Skardu vrnili okrog 20. julija.
Hidden Peak so prvi osvojili Američani leta 1958. Leta 1977 so nanj stopili tudi Slovenci. Tržiška odprava je uspela preplezati prvenstveno smer po JZ grebenu, na vrh pa sta se povzpela Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik. Švicarski alpinist Silvain Saudan je leta 1982 smučal z vrha po normalni smeri, kar je bil sploh prvi smučarski spust z osemtisočaka.
Naši alpinisti se nameravajo povzpeti na Hidden Peak po Japonskem ozebniku v severni steni, nato pa po isti smeri odsmučati v dolino. Če jim bo podvig uspel, bo to prvi spust z osemtisočaka na svetu, ki ne bo opravljen po normalni, ampak po težji smeri. Marko Čar bo smučal s snežno desko, ostali pa s turnimi smučmi.
Največ himalajskih izkušenj med člani odprave ima Iztok Tomazin, ki je bil že na sedmih odpravah v Himalajo in osvojil tri osemtisočake. Tudi Janez in Urban Golob ter Marko Čar so že plezali in smučali v Himalaji, Simon Čopi in Matic Jošt pa bosta tokrat prvič obiskala najvišje gorstvo na svetu.
Odpravo so podprli K A pri PZS, Hyundai, ITU, Prema, Golden product, Elitex, Nova LB, Aerodrom Brnik, Mercator, Elektro servisi. Iskra Bovec, Planika, občina Žalec, Rojs, Vošnjak, PD Žiri, PD Matica, Jaka, MC, Stol, Kastor, Kuki, tiskarna Povše, Šetisk, Eurotrade, Lek, Dnevnik, Unicom, Menina in Juteks.

MIHA PETERNELJ

ALPINISTIČNE NOVICE

Predavanji v Mariboru
Vanja Furlan bo v torek 13. t.m. ob 17. uri v Univerzitetni knjižnici Maribor predaval o Novi Zelandiji. Po gorah te daljne dežele je plezal lani pozimi. Predavanje organizira AO Kozjak. omogočili pa so ga Študentski servis Maribor, Iglu šport in Terra šport.
Teden dni kasneje, 20.t.m., bo prav tako v mariborski Univerzitetni knjižnici predaval Stane Belak - Šrauf o alpinistični odpravi v himalajsko skupino Ganeš.

(M. P.)

Tretja tekma za najmlajše
V Pivki je bila v nedeljo, 4. t. m., tretje tekmovanje mlajših kategorij za državno prvenstvo. Tako kot prejšnji dan na članski tekmi je tudi pri najmlajših prirediteljem nestanovitno vreme delalo velike preglavice. Dež je zmočil oprimke in steno, tako, da so morali tekmo za nekaj časa celo prekiniti. Na koncu je vendarle posijalo sonce in zadnja tekma za najmlajše kategorije pred poletnimi počitnicami je bila speljana do konca.
Rezultati - cicibanke: 1. Polona Šantelj (PC Pivka), 2. Eva Finžgar (ŠPO Radovljica), 3. Natalija Gros (PK Škofja Loka), 4. Oman Teja (ŠPO Tržič), 5. Žana Jereb (AP Žiri); cicibani: 1. Nejc Česen (PK Škofja Loka), 2. Andrej Trošt, 3. Miha Škof in Jure Mohor (vsi AO Matica), 5. Aleš Glivar (ŠPO Radovljica); mlajše deklice: 1. Nastja Guzzi (ŠPO Tržič), 2. Špela Žula (ŠPO Radovljica), 3. Lučka Franko (PK Škofja Loka), 4. Nina Hlebanja (AO Jesenice), 5. Špela Ramovš (AO Kranj); mlajši dečki: 1. Blaž Rant (PK Škofja Loka), 2. Tomaž Valjavec (ŠPO) Tržič). 3. Anže Štremfelj (PK Škofja Loka),4. Klemen Bečan (ŠPO Tržič), 5. Aleš Česen (PK Škofja Loka).
Zmagovalci posameznih kategorij iz Pivke vodijo tudi v skupnem seštevku za državno prvenstvo, vendar so razlike med najboljšimi tako majhne, da bo druga polovica državnega prvenstva še kako zanimiva.

TOMO ČESEN

Od Arca do Paklenice
Andrej Grmovšek (T.E.R.R.A. Šport, AO Kozjak) je spomladi plezal po domačin in tujih plezališčih. Najtežja smer, ki jo je uspel preplezati z rdečo piko, je CSN (8a+ oz. X-) v Kotečniku. Na pogled je v Arcu preplezal dve smeri, ocenjeni 7b+ (IX-), v avstrijskem plezališču Hasenstein pri Gradcu pa je na isti način splezal eno IX- in eno VII-I+/IX-.
Velikonočne praznike je preživel v Paklenici pri Zadru, ki je bila tedaj izjemoma odprta za plezanje. V Aniča Kuku je z Igorjem Čorkom (ŠK Univerzum, Varaždin) splezal kombinacijo Brid za mali čekič - Bears on toast - Karabore (6c+, 150 m) in Klin (6c+,350 m. na pogled). Zadnja dva raztežaja Klina sta preplezala po direktni varianti (6a).

(M. P.)