Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 08.05.1995

  08.05.1995


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

ponedeljek, 8. maj 1995, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 2165

Delo, Šport: ... Sporočilo Reuterja

Agencija Reuter je sredi tedna svetu posredovalo kratko sporočilo iz Katmanduja: Dva slovenska alpinista sta opravila izjemen podvig, ko sta smučala z vrha Anapurne 1 (8091 m), desetega najvišjega vrha sveta. To je sporočilo nepalsko zunanje ministrstvo v sredo. Ministrstvo tudi poroča, da sta slovenska brata in Mehičan dosegli vrh 29. aprila prek severne stene. Brata sta doma z Jezerskega v Sloveniji. 32-letni smučarski inštruktor Davorin Karničar in 25-letni Drejc Karničar sta smučala z vrha v bazni tabor (4300 m) v istem dnevu. Prvi nepretrgan smuk s kakega osemtisočaka! Pred 15 leti je po tem pobočju že smučal francoski alpinist, vendar smuka ni opravil v celoti. Carlos Carsolio (32) iz Mexico City je opravil svoj deveti pristop na osemtisočak. Več jih ima le še sedem alpinistov.
Seveda sedaj nestrpno pričakujemo še sporočilo odprave, še posebej ker je ostalo marsikaj nejasno. Domnevamo, da so se na vrh povzpeli po Francoski smeri iz leta 1950, toda v severni steni je tudi Holandska!. Ne vemo, koliko je bilo poskusov priti na vrh, povsem mogoče pa je tudi, da je bil na vrhu še kdo, saj nepalsko ministrstvo, ki si pridržuje ekskluzivno pravico prve objave, o nadaljnjih navadno ne poroča. Ni jasna usoda načrtovanega prvenstvenega vzpona ... Žal pa Planinska zveza Slovenije do zaključka uradnih ur v petek poročila še ni prejela.

S pristopom na Anapurno dosežen eden izmed ciljev
Izjemen dosežek slovenskih alpinistov odmeva povsod - V dvajsetih letih od našega prvega pristopa na osemtisočak je bilo na njih že 36 Slovencev
Prve realne ideje o samostojni alpinistični odpravi naših alpinistov v Himalajo so se pojavile že sredi petdesetih let. Tedanja generacija slovenskih alpinistov je tudi že imela potrebne kvalitete, žal pa ideji niso bili naklonjeni nekateri iz vrst naših tedanjih velmož in vse skupaj je propadlo. V okviru jugoslovanske planinske organizacije pa bi tedaj podprli kvečjemu kako delegatsko odpravo. Tako se je zgodilo, da je šel v Himalajo kot alpinist najprej Dinko Bertoncelj, naš rojak, ki se je po vojni preselil v Argentino. Prva argentinska odprava je 1954 na Daulagiriju (8167 m) preplezala proslulo Hruško in dosegla greben, na vrh pa ni več mogla. Bertoncelj nam je dal višinski rekord (sodeloval je pri postavljanju T7 na višini 7600 m) in prvo avtorsko delo v slovenskem jeziku, knjigo »Dhaulagiri«, ki jo je napisal skupaj z V. Arkom.
Temeljni kamen slovenskega himalajizma je odprava na Trisul leta 1960; prva jugoslovanska himalajska odprava ali popularneje 1. JAHO. Čeprav cilja ni dosegla, so se povzpeli na dva deviška vrhova, na Trisul 2 in 3. Šele pet let kasneje je sledila 2. JAHO, ki si je za cilj izbrala tedaj še deviški Kangbačen, povzpeli pa so se (prvi) le na zahodni vrh (7535 m). Štiri leta kasneje je sledil drugi pristop na Anapurno 2, 1972 pa poskus prvega vzpona prek južne stene na Makalu. (Vmes je bilo še nekaj popotovanj, naš rojak Jure Skvarča pa je bil 1971 z Argentinci na južnem sedlu Everesta.) 1974 je bil poravnan dolg Kangbačenu in 1975, pred dvajsetimi leti, se je s štirimi pristopi prek južne stene na Makalu (8463 m) naš alpinizem pridružil svetovnemu vrhu.

Severna stena Anapune (8091 m) z vrisano (Francosko) smerjo, katero so naši najverjetneje preplezali; v območju le-te naj bi brata Karničarja tudi smučala. S krogcem je označeno mesto, kjer je smuk 30.4.79 začel s smučanjem Yves Morin, s križcem pa mesto, kjer naj bi naslednji dan zaradi smrti zaključil svoj podvig.

Težko bi bilo našteti vse himalajske akcije naših alpinistov, saj jih je že okoli 150. S prvim slovenskim pristopom na Anapurno (8091 m), ki sta ga 29. aprila letos opravila brata Karničarja, je zaključen eden izmed temeljnih ciljev: povzpeti se na vseh 14 samostojnih osemtisočakov! Drugi del tega načrta, speljati nanje tudi slovenske smeri, opraviti torej tudi vsaj toliko prvenstvenih vzponov na najvišje vrhove sveta, pa še ni realiziran (in bo zaradi pomanjkanja objektivnih možnosti težko kdaj). Smeri, ki so jih prvi preplezali naši alpinisti, vodijo na Everest, Lotse, Makalu, Čo Oju, Gašerbrum 1 in na Šiša Pangmo in so med najtežjimi doslej izpeljanimi, če ne sploh najzahtevnejše. Tem šestim ob bok pa bi lahko dodali še nekaj prvenstvenih smeri, ki deloma »izravnavajo« to bilanco: prek južne stene Daulagirija, po razu K2 in prek zahodne stene Anapurne, ki se spletom okoliščin niso končale na vrhu ter prvi pristop s severa na Jalung Kang (8505 m) in Slovenski greben na južni vrh Kangčendzenge (8476 m), dve smeri, ki vodita na »stranske«osemtisočake.
V dvajsetih letih od našega prvega pristopa na osemtisočak (Makalu 6.10.75), je bilo na njih že 36 Slovencev (in še trije, ki so bili na stranskih). Največ takih pristopov - kar 10 - ima Viktor Grošelj. Andrej Grošelj je bil na petih (na Everestu dvakrat), pa še na južnem vrhu Kangčendzenge, Pavle Kozjek in pokojni Jernej Zaplotnik na po treh ... Sicer pa beležimo skupno 61 pristopov Slovencev na samostojne osemtisočake.

PRVO SMUČANJE Z ANAPURNE

Manj (zaenkrat kompleksnih predstavitev smučanja z najvišjih vrhov namreč še ni bilo zaslediti, še manj strokovnih ocen) lahko zapišemo ob izjemnem smučarskem dosežku bratov Karničarjev. Je prvi slovenski smuk s take višine in prvi Anapurne sploh ter - po Reuterjevih podatkih - prvi, ki je bil doslej opravljen v enem dnevu, v istem, kot je bil dosežen vrh (osemtisočaka!). S smučmi so alpinisti začeli zahajati v Himalajo sicer že v 30. letih, toda služile so jim pretežno za lažje napredovanje. Sledilo je smučanje po ledenikih ... Prva smučarska odprava na osemtisočak se je končala neuspešno in tragično. Fritz Stamberger je prišel s smučmi sicer (vsaj) do T4 in bil potem tudi na vrhu Čo Oja (8201 m), toda z njega ni smučal« Na gori pa je ostal njegov tovariš Huber. Naslednji mejnik bi bil lahko smuk Bettembourga in Vallencanta z višine nekako 7600 m na pobočju Broad Peaka (8051 m). Smučarska odprava Sylvana Saudana na Daulagiri (8167 m) 1979 se je spet končala tragično; vrha niso dosegli in trije so umrli. Istega leta je bila na vrsti tudi Anapurna (8091 m). Yves Morin in Henri Sigayret sta se 30. aprila povzpela na vrh, prvi si je potem malo pod vrhom pripel smuči in odsmučal navzdol. Naklonina je tam približno 45 stopinj, sneg je bil skorjast z nekaj ledenimi prehodi in kar nekajkrat se je moral ustaviti, da se je oddahnil. V četrtem višinskem taboru so še enkrat prenočili, 1. maja pa je Morin spet nadaljeval. Toda pri prečenju ledene stene (na višini 6700 m), kjer jim je bila v pomoč pritrjena vrv, se mu je zataknila vponka in - ker se ni mogel pravočasno rešiti - je umrl, viseč na vrvi. Štirje tovariši, ki so bili priče nesreče, so se povsem izčrpani komaj rešili v T3.
Hans von Knnel je vodil odpravo na Manaslu (8163 m), Avstrijca Josef Millinger in Peter Würgutter pa sta z vrha kot prva tudi smučala. Toda vmes sta nočila v T5.1982 je uspelo (po več poskusih) tudi enemu izmed najbolj znanih »ekstremistov« Sylvanu Saudanu. 27. julija 1982 so iz tabora na višini 7600 m v čudovitem vremenu povzpeli na vrh Hidden Peaka (8068 m). Saudan si je potem hitro pripel smuči in smučal do vršnega tabora. Naslednji dan je potem le nekaj časa sledil smeri vzpona, potem pa zavil v stran, v steno, ki mu je bila znana le od daleč. Sneg je bil nagrmaden na ledeno podlago in grozil je plaz. Toda vse se je srečno končalo.
Sledilo je še kar nekaj podvigov, seveda predvsem z lažjih vrhov. Ne le s smučmi, tudi s snežno desko. Moškim so se seveda pridružile tudi ženske. Znana nekdanja francoska alpska smučarka Véronique Perillat je bila prva: 12. septembra 1988 je odsmučala s Čo Oja (8201 m) na tibetansko stran. Smučali so tudi že izpod vrha Nanga Parbata, z južnega vrha Everesta...
Andrej Karničar, ki pa raje sliši na ime Drejc, se je rodil 21. 3. 70 v Kranju. Je absolvent Fakultete za šport, član AO Jezersko od 1985. V Himalaji je bil prvič 1993, ko se je skušal s Šiša Pangmo. Večino najtežjih alpinističnih smukov je opravil z bratom, s katerim »v navezi« sta bila lani tudi razglašena za naša najuspešnejša ekstremna smučarja. Še posebej nam je v spominu njuno smučanje po vzhodni steni Matterhorna.
Davo Karničar (rojen 26. 10. 62) je že oče treh otrok. Nekdaj odličen alpski smučar (bil je tudi član naše reprezentance B) je sedaj serviser uspešnega tekmovalca na Elanovih smučah Furusetha. Alpinist je od 1980 in ima za seboj že blizu 900 alpinističnih tur. S smučmi je bil nas Kavkazu (Elbrus 1986), tudi na Nanga Parbat je z njimi poskušal, 1993 pa mu jih je veter odnesel izpod vrha K2 in tako onemogočil poskus, da smuča s temena drugega najvišjega vrha sveta.

FRANCI SAVENC

Osemtisočaki z višinami in datumom ter udeleženci prvega pristopa

Everest, 8848 m, 29. 5. 53 Edmund Percival Hillary in Tensing Norgay, britanska odprava

K2, 8611 m, 31. 7. 54 Archille Compagnoni in Lino Lacedelli, italijanska odprava

Kangčendzenga, 8586 m, 25. 5. 55 George Band in Joseph Brown, britanska odprava

Lotse, 8516 m, 18. 5. 56 Fritz Luchsinger in Ernst Reiss, švicarska odprava

Makalu, 8463 m, 15. 5. 55 Jean Couzy in Lionel Terray, francoska odprava

Čo Oju, 8201 m, 10. 10. 54 Josef Jüchler, Herbert Tichy in Pasang Dava Lama, avstrijska odprava

Daulagiri, 8167 m, 13. 5. 60 Kurt Diemberger, Peter Diener, Ernst Forrer, Albin Schelbert, Navang Dorje in Nyima Doirje, švicarska odprava

Manaslu, 8163 m, 9. 5. 56 Toshio Imanishi in Gyaldzen Norbu, japonska odprava

Nanga Parbat, 8126 m, 3.7.53 Hermann Buhl, avstrijsko-nemška odprava

Anapurna, 8091 m, 3. 6. 50 Maurice Herzog in Louis Lachenal, francoska odprava

Gašerbrum 1, 8068 m, 5. 7. 58 Andrew J. Kauffman in Peter K. Schoening, avstrijska odprava

Broad Peak, 8051 m, 9. 6. 57 Hermann Buhl, Kurt Diemberger, Marcus Schmuck in Fritz Wintersteller, avstrijska odprava

Gašerbrum 2, 8035 m, 7. 7. 56 Josef Larch, Fritz Moravec in Johann Willenpart, avstrijska odprava

Šiša Pangma, 8027 m, 12.5.70 Hsu Ching, Chang Chun-yen, Wang Fu-chou, Chen-san, Cheng Tien-liang, Wu Tsung-gueh, Sodnam Dorji, Minar Trashi, Dorji in Tontan, kitajska odprava.

Anapuna je gora izjemnih dimenzij. 1 je glavni vrh (8091 m), 2 vzhodni (pred)vrh visok 8026m, s 3 označene manj pomembne točke, s 6 severni Anapurnski ledenik, s 7 smer, kot so jo najprej (leta 1950 skušali preplezati Francozi, prišli so nekako do predvrha (8) severozahodnega raza (9), z 10 pa t. i. Sveti greben, prav tako znan iz časov francoske odprave; v podaljšku le-tega sta načrtovala Humar in Oprešnik prvenstveni vzpon. Risba je iz knjige M. Herzoga Anapurna, ki je v prevodu Liljane Avčin 1956 izšla pri Mladinski knjigi.

Naši alpinisti na osemtisočakih

Everest, 8848 m, 13.5.79 Andrej Štremfelj, Jernej Zaplotnik, vodja Tone Škarja
* 15.5.79 Stane Belak, 10.5.89 Viktor Grošelj, 7.10.90 pa Janez Jeglič ter zakonca Marija in Andrej Štremfelj

K2, 8611 m, 13.6.93 Zvonko Požgaj, Viktor Grošelj, vodja Tomaž Jamnik

Kangčendzenga, 8586 m ,1.5.91 Viktor Grošelj, vodja Tone Škarja

Lotse, 8516 m, 30.4.89 Viktor Grošelj, vodja Jovan Poposki, makedonska odprava
*24.4.90 Tomo Česen

Makalu, 8463 m, 6.10.75 Stane Belak in Marjan Manfreda, vodja Aleš Kunaver
* 8.10.75 Janko Ažman in Jernej Zaplotnik, 10.10.75 Viktor Grošelj in Ivan Kotnik, 11.10.75 pa Janez Dovžan

Čo Oju, 8201 m, 2.11.88 Iztok Tomazin, vodja Roman Robas
* 5.11.88 Jože Rozman in Viktor Grošelj, 8.11.88 Marko Prezelj in Rado Nadvešnik, 9.11.88 Blaž Jereb in Roman Robas, 21.9.92 Aleš Cvahte, Marjan Gregorčič, Štefan Lagoja, Franc in Matija Urh, 18.4.95 pa Franc Pepevnik

Daulagiri, 8167 m, 4.12.87 Marjan Kregar, Iztok Tomazin, vodja Stane Belak

Manaslu, 8163 m, 4.5.84 Viktor Grošelj, vodja Aleš Kunaver, hrvatsko-slovenska odprava

Nanga Parbat, 8126 m, 31.7.90 Marija Frantar in Jože Rozman, vodja Anton Golnar

Anapurna, 8091 m, 29.4.95 Andrej in Davo Karničar, vodja Tone Škarja

Gašerbrum 1, 8068 m, 8.7.77 Andrej Štremfelj in Jernej Zaplotnik, vodja Janez Lončar

Broad Peak, 8051 m, 28.7.86 Bogdan Biščak in Viktor Grošelj, vodja Viktor Grošelj
* 29.7.86 Tomo Česen, Rado Fabjan, Tomaž Jamnik in zakonca Marija ter Andrej Štremfelj, 30.7.86 Pavle Kozjek, 04.8.86 pa Matevž Lenarčič, Silvo Karo, Dušan Jelinčič in Mojmir Štangelj.

Gašerbrum 2, 8035 m, 4.8.86 Bogdan Biščak, Viktor Grošelj, Pavle Kozjek in Andrej Štremfelj, vodja Viktor Grošelj

Šiša Pangma, 8027 m, 19.10.89 Pavle Kozjek in Andrej Štremfelj, vodja Tone Škarja
* 20.20.89 Filip Bence in Viktor Grošelj.

ALPINISTIČNE NOVICE

Razpis za akcije v letu 1996
Planinska zveza Slovenije je objavila razpis za akcije slovenskega alpinizma v letu 1996. Predmet razpisa niso zgolj odprave, ampak tudi akcije s področja vzgoje in izobraževanja, informiranja ipd. Prijava mora vsebovati podatke o organizatorju akcije in njenih ciljih oz. pomenu za slovenski alpinizem. Naveden mora biti tudi terminski plan, število udeležencev in okvirni predračun. Komisija za alpinizem pri PZS opozarja, da v letu 1996 nobena akcija, ki ne bo uvrščena v plan KA oz. KOTG, ne bo mogla kandidirati za pridobitev sredstev s strani PZS.

(M. P.)

Fotografska razstava na Bledu
Od 9. do 14. t.m. bo v vili Bled na Bledu odprta razstava Tairraz - fotografije z gora. Razstava gorskih fotografij družine Tairraz iz Chamonixa, ki se že štiri generacije preživlja z gorskim vodništvom in fotografijo, je bila postavljena že v Ljubljani. Ta teden pa si jo lahko ogledajo še vsi, ki so jo zamudili v Ljubljani.

(M. P.)

Izvidnica Api - Nampa uspešna
Z izvidniške odprave v himalajsko skupino Api - Nampa so se vrnili Stane Belak - Šrauf, Jasna Bratanič in Boštjan Slatenšek. Skupina, ki so jo raziskovali, leži v divjih zahodnih predelih Nepala. Do nje so prišli po 48 urah vožnje z avtobusom po zelo slabih cestah in šestih dneh pristopnega marša. Povzpeli so se na dva neimenovana vrhova, visoka 5400 in 5850 metrov, ter si ogledali in poslikali okoliške šest in sedemtisoč metrov visoke vrhove, ki nudijo še obilo možnosti za prvenstvene vzpone.

(M. P.)

Solo vzponi Filipa Bence
Filip Bence (AO Tržič) je tudi letošnjo sezono plezanja v kopni skali začel v 100 metrov visoki južni steni Bele Peči. 2. maja je sam preplezal Smodlakovo (V+), Ob razu (V+), Božično (VI-, A2) in Jubilejno (V+), vmes pa je dvakrat sestopil po Katastrofoli (III - IV).

(M.P.)

Metka Lukančič na pogled preplezala smer devete stopnje
Letošnje prvomajske praznike je precej slovenskih plezalcev in alpinistov preživelo v Arcu, ki leži nekaj kilometrov severno od največjega italijanskega jezera Lago di Garda. Vreme je bilo ugodno, brez padavin in hude vročine. Moteča je bila le velika gneča v stenah in plezališčih.
Naši najboljši športni plezalci so največ časa preživeli v plezališču Massone, kjer, je v zadnjih dveh letih nastalo veliko novih smeri. Najboljši vzpon je opravila Trboveljčanka Metka Lukančič, ki je na pogled (to pomeni, da je smer splezala v prvem poskusu, ne da bi jo od prej poznala) preplezala 28 metrov dolgo smer II Calabrese (7c oz. IX). Čeprav je smer relativno dolga, so največje težave zbrane v krajšem prehodu čez streho. Tako visoko ocenjene smeri slovenskim plezalkam še ni uspelo preplezati, saj je do sedaj Lukančičevi in Martini Čufar na pogled uspelo le v smereh ocenjenih s 7b+.
Tudi slovenski plezalci so opravili vrsto kvalitetnih vzponov na pogled. Vili Guček in Stanko Židan sta v Massoneju preplezala smeri II Calabrese (7c), Rubaggoti (7c), Abissi (7c), II vizietto (7c), II cattivo ist ueberal (7c) in Bonsai (7c). Zadnje tri je uspešno preplezal tudi mladi David Stepanjan. Matej Mejovšek je bil uspešen v istih smereh kot Guček in Židan, le da ni preplezal Abissija, je pa mu zato uspelo v Disneylandu in Pilotwin (obe 7c). Mlademu Urošu Perk uspel vzpon v II viziettu.
Tudi nekaj najmlajših slovenskih plezalskih upov je čez praznike plezalo v Arcu. Katarini Štremfelj (15 let) je uspelo na pogled preplezati dve smeri z oceno 7b (VIII+/IX-), njen brat Anže (12 let) pa je bil uspešen v dveh smereh z oceno 7a+. Njuna mati Marija je uspešno preplezala dve 7b. Najtežji vzpon Aleša Česna (13 let) na pogled je bil ocenjen 7a+.
Naši alpinisti so preplezali tudi več daljših smeri. Največ so ponavljali klasične smeri v Sončnih ploščah (Placche Zebrate) in Colodriju. Sašo Aničin in Borut Naglič pa sta se lotila malo obiskane stene Monte Brento Alto, ki stoji nad Sončnimi ploščami. V njej sta preplezala Smer prijateljev (Via degli Amici, VI+, A2, 750 m, 14 ur efektivnega plezanja). Skala v smeri je bila slaba in krušljiva. Nekaj raztežajev je potekalo po naloženih blokih. Izstopna zajeda, ki sta jo plezala že s čelnimi svetilkami, je bila mokra in algasta. Na vstopu ju je ogrožalo tudi padajoče kamenje.
Od vzponov v daljših smereh omenimo še smer Mescalito v Rupe Secca. Primož Štular jo je z Ničom Kregarjem ponovil prosto (7a+, z rdečo piko), Dušan Debeljak in Tomaž Žerovnik pa sta smer preplezala klasično (6ab, A1).

MIHA PETERNEL


Tudi Tomaž Humar na vrhu Anapurne
LJUBLJANA -Kakor je iz Katmanduja sporočil vodja slovenske odprave na Anapurno Tone Škarja, je 6. maja sam dosegel vrh tudi Tomaž Humar, 26-letni član AO Kamnik (od 1987). V sredo bodo še zadnji naši alpinisti zapustili bazni tabor na osemtisočaku. Andrej Karničar je pri uspešnem vzponu in spustu s smučmi dobil omrzline na nogi in se z zdravnikom Meškom predčasno vrača v domovino.

(STA, 9/5-95)

Oznake: ALP, AN, HIM, PLE, VTG
eXTReMe Tracker