Delo, Šport: ... V steni Kokrske Kočne
V soboto 9. t. m. je mariborska naveza (Branko Grošelj, Davorin Podbevšek in Samo Žnidaršič) preplezala novo smer v steni Kokrske Kočne. Smer, ki so jo poimenovali Carmen in ocenili s 30-40 stopinj (mestoma III), 450 m so plezali štiri ure in pol, poteka pa 150-200 m desno od smeri Desni žleb (v plezalnem vodniku Ravenska Kočna, opisana pod št. 71).
V Planjavi in Mrzli gori
V soboto 9. t. m. Franc Knez (AO Celje) in Matjaž Pečovnik (AO Impol) opravila drugo zimsko ponovitev Belega grabna v Planjavi. Dan kasneje pa se Kušar, Stopar (oba AO Celje) in Romih (AO Impol) preplezali prvenstveno smer v Mrzli gori. Kocko, tako so namreč imenovali novo smer, so ocenili s III+, spodnji del 50, zgornji pa 30 stopinj.
Osem Kranjčanov v grapi
10. t. m. ponoči so brata Marko in Tomo Česen, Klemen Kobal, brata Franci in Peter Markič, Barbara Perčič, Vili Skok in Andrej Štremfelj (vsi so člani AO Kranj) preplezali grapo med Veliko Koroško Babo in Ledinskim vrhom. Plezali so dve uri, višina je okoli 700 m, ocena pa: II—III za poleti, sedaj pa so imeli najbolj strmi odstavki naklonino do 55 stopinj. Dostop do grape so opravili v odličnih razmerah (sren), v njej pa se jim je nekoliko udiralo.
Zlom noge pod Mt. Cookom
Naša prva alpinistična odprava v gore Nove Zelandije nima sreče. Najprej je takorekoč zadnjo minuto dobila zeleno luč za odhod, sedaj pa je prišlo še do nesreče. Iz brzojavke, ki jo je pisarna PZS dobila v torek 12. t. m. lahko razberemo, da je Luka Karničar med sestopom s tamkajšnjega najvišjega vrha Mount Cooka (3764 m) skočil prek ledeniške razpoke tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Tri dni je moral preživeti v bolnici, (v kraju Christchurchse) čaka tovariše pri naših izseljencih. O drugi aktivnosti ter načrtih odprave pa ne vemo še nič.
Aktivni Tržičani
Prvo februarsko nedeljo je AO Tržič organiziral skupno turo AŠ. Preplezali so JV greben Vrtače in so povzpeli še na Zelenjak in Palec, ki ga nekateri imenujejo tudi Karavanški Matterhorn. V sredo 6. t. m. sta Matjaž Ivnik in Iztok Tomazin ponovila Gobo v Ospu, tri dni za tem pa je Tomazin z Dušanom Markičem v slabih razmerah opravil 2. zimsko ponovitev Črnega grabna v S steni Storžiča (IV, 400 m, 7 ur).
V nedeljo 10. t. m. so imeli Tržičani spet skupno turo AŠ. Plezali so v ostenju Storžiča. Preplezali so več lažjih smeri, Filip Bence in Franc Meglič pa sta opravila 1. zimsko ponovitev Leve smeri v Z steni (V, 120 m, tri ure in pol).
Spet ponovitev Bobnarja
V noči med 8. in 9. t. m. sta Violeta Potočar in Janez Vodlan opravila prvo mešano (in peto sploh) ponovitev Bobnarja v Brani. Snega je bilo malo. Sestopila sta po Bosovi grapi.
Jakova smer v Rzeniku
V dneh 8. in 9. t. m. sta Cene Berčič in Milan Gladek - (oba AO Kamnik) v 16 urah plezanja ponovila - prvič pozimi, drugače pa je to doslej šele 4. ponovitev - Jakovo smer v Rzeniku (V/IV). Snežne razmere niso bile kaj prida.
Poljaka na Mont Everestu
VARŠAVA, 17. februarja (AFP) - AFP poroča, sklicujoč se na poljsko agencijo PAP, da se je dvema Poljakoma posrečilo, da sta se prva pozimi povzpela na Mont Everest. Po velikih naporih in močnem vetru, ki je drugim članom odprave preprečil, da bi se povzpeli na streho sveta (8.848 metrov), sta vrh danes osvojila 30-letni elektrikar iz Wroclawa Krzyzstof Wielicki in 29-letni varšavski geometer Leszek Cichy.
PLANINSTVO IN ALPINIZEM (20.02.1980)
Predavanja
PD Ljubljana-matica vabi nocoj ob 20. uri na redno tedensko predavanje veliki predavalnici Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. »Od Prekmurja do Ohrida« se bo z diapozitivi in zanimivim komentarjem z obiskovalci sprehodil predavatelj Miloš Levičnik. PD Valentin Stabič iz Kanala pa je za soboto, 23, t. m. povabilo medse hi-malajca Nejca Zaplotnika. Vzpon na Everest bo opisal kanalskim planincem na dia-predavanju ob 19. uri v dvorani krajevne skupnosti.
Vzgojne akcije
V soboto od 8. do 12. bo na Filozofski fakulteti v Ljubljani teoretični del »Dneva varstva« pred snežnimi plazovi za ljubljansko regijo. Za praktični del bodo poskrbeli gorski reševalci iz Kamnika v nedeljo. Zbor bo ob 8. uri v Kamniški Bistrici. Na terenu bodo predavatelji demonstrirali iskanje zasutih v plazu s pomočjo sond in lavinskih psov, obenem pa dali vrsto praktičnih napotkov v zvezi z ravnanjem na plazovitih tleh. Pouk o plazovih pa ni potreben zgolj alpinistom in planincem, ampak bo koristil vsem, ki se pozimi gibljejo v hribovitem svetu. Zato gorski reševalci vabijo na svoja predavanja tudi smučarske učitelje in voditelje» tabornike, teritorialce in pa vse voditelje šol v naravi.
Tretje nadaljevanje seminarja za planinske vodnike, ki ga organizira PD Domžale s sodelovanjem ljubljanskega MDO in KVIZ PZS, bo v Domžalskem domu na Veliki planini. Seminarji prično v petek ob 19. uri, D trajali pa bodo do nedelje opoldan.
Govora bo o organizaciji, zgodovini in pomenu planinstva, spoznavanju gorstev, vremenoslovju, organizaciji izleta, nevarnostih in reševanju v gorah, a orientaciji in gibanju v gorskem svetu.
Dom na Kumu
Dom na Kumu bo čez teden zaprt in žig se ta čas dobi v domu Strojne tovarne v Lontovžu. Ob sobotah in nedeljah je dom redno odprt.
Občni zbori
V petek, 22.t.m. bodo imeli postojnski planinci-mladinci svoj drugi občni zbor. O delu v preteklem razdobju in načrtih za prihodnost se bodo pogovorili v domu JLA v Pivki ob 18. uri. Po zboru bodo alpinisti PD Postojna pokazali in komentirali diapozitive s svojih doživetij.
PD Nova Gorica pa vabi svoje članstvo in vse prijatelje planin na redni letni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25.t.m. ob 17. uri v veliki dvorani občinske skupščine v Novi Gorici.
Načrti ravenskih planincev
Na letni skupščini PD Ravne so, poleg ocene minulega dela, sprejeli tudi celoleten program izletov, ki ga po tradiciji organizirajo v sodelovanju s sosednjim PD Prevalje. Tako nameravajo meseca marca prehoditi Prežihovo spominsko pot v Kotljah v spomin 30. obletnice njegove smrti, aprila pa organizirati turni pohod okrog Uršlje gore. Maja naj bi se skupaj povzpeli na vrh Pece in obiskali Dobrač na drugem koncu Koroške. Za junij načrtujejo Raduho in Obir, julija pa nameravajo obiskati spominska obeležja NOB v planinah Sutjeske.
Nato se bodo lotili Sonnblicka, septembra pa sledi prečna tura: Robanov kot-Korošica-Ojstrica-Škarje-Logarska dolina. Za zaključek se bodo oktobra podali še na Snežnik. Ravenčani so v lanskem letu sodelovali pri planinskih akcijah Koroške regije. Mladi so nadaljevali akcije pionir-planinec, ciciban-planinec, planinsko šolo, izvedli so številne pohode in vzpone. Aktivna je bila tudi Gorska straža. Alpinisti so opravili čez 400 vzponov doma in na tujem, imeli številna predavanja in za letos načrtujejo odpravo v Ande. V lanskem letu se je članstvo povečalo tako, da imajo ravenski planinci sedaj evidentiranih 1546 članov. Pri načrtih za leto 1980 so sklenili več pozornosti posvetiti publiciteti in izvedbo svojega programa sproti objavljati v Krajevnem časopisju.
Predprijave
V soboto, 23. t. m. organizira PZS planinsko-smučarski izlet na Dobrač s posebnim avtobusom. Vodil bo Boris Rupnik. Prijave sprejemajo v pisarni PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana, tel. 312-553.
Še o izjemnem uspehu
V četrtek 7. t. m. smo objavili novico o priznanju ki so ga v Londonu podelili Jean Marcu Boivinu (29) za izjemen uspeh. Dodati je potrebno, da je bil udeleženec francoske odprave (14 elitnih plezalcev, 20 ton tovorov je nosilo 1400 nosačev) na drugem naj višjem vrhu sveta K 2 (8611 m), imenovan tudi Čogori, v Karakorumu. Poletel pa seveda ni z vrha, temveč iz tabora IV (7600 m) in pri tem uporabil posebno pripravljenega »zmaja«, ki je kar polovico lažji od navadnih. Francoski odpravi, kljub 80-dnevnemu garanju, ni uspelo priti na vrh. Zaradi hudih neurij so se morali iz tabora 6 (8300m) umakniti 14. septembra. In morda še to, da je tudi lanski dobitnik tega priznanja Japonec Naomi Uemura svojo pot začel kot alpinist. V tej »aktivnosti« ni bil niti ne tako malo znan. Posebej se je proslavil s 25. pristopom na Everest (11. maja 1970).
Prečenje vrhov Dhaulagirija
Eden od najbolj opaznih alpinističnih uspehov lanske pomonsunske sezone v Nepalu je plod japonske odprave pod vodstvom dr. Takahashijeve. Po temeljitih pripravah so 13. oktobra štartali iz tabora na višini 7200 m in prečili Dhaulagiri II (7751 m) III (7717 m) in V (7618 m). Prečenje so končali 16. oktobra.
Zborovanje alpinistov BiH
V soboto 19. januarja je bilo na Trebeviču pri Sarajevu zborovanje alpinistov BiH, ki se ga je udeležilo 35 zastopnikov iz Goražda, Pazariča, Sarajeva, Vareša in Zenice. Za predsednika KA so izbrali Muhameda Gafiča, člani pa bodo zastopniki vseh sekcij. Po dva pripravnika iz Sarajeva in Zenice pa sta opravila izpit za alpinista.
Vetrne police
Člani AO Kozjak iz Maribora Golnar, Hansel, Novak in Veberič so 3. t. m. preplezali Vetrne police v Mali Raduhi. Kot poročajo so imeli odlične razmere.
Tudi drugod iskanje pogrešanih
V prvih dneh letošnjega leta so časopisi na veliko pisali o pogrešanih, o tistih, ki se niso pravočasno vrnili z gora itd. Vladimir Dimitrovski (30) iz Beograda je bil 24 ur pogrešan na Jahorini. Zatekel se je v osamljeno kolibo. Zorana Stefanoviča, poslovodjo prodajalne na Kopaoniku, so pogrešali dva dni. Med vzponom iz doline je zašel v hudo neurje. Na srečo se je lahko zavlekel v velik kup snega, kjer je preživel skoraj en dan, potem pa je nadaljeval s pešačenjem, dokler ga niso našli domačini. 20-letnega Želimira Zrniča pa je po dveh dneh prezebanja na Mosorju našla trojica reševalcev in sicer v kočici, kjer so leta 1943 tiskali prvo številko »Slobodne Dalmacije«.
V Mrzli in Turski gori
Iztok Brumec in Tone Golnar (oba AO Kozjak) sta v soboto 9. t. m. najprej preplezala Centralno grapo v Mrzli gori in sestopila po grapi X, za zaključek pa sta potem ponovila še Tschadovo smer v Turski gori. V nedeljo sta se povzpela še skozi Hudi prask.
»Zajeda usmiljenja«
Zvone Drobnič, Pavle Kozjek in Andreja Žagar (vsi AO Matica) so 9. in 10. t. m. opravili prvo zimsko ponovitev »Zajede usmiljenja« v Vežici. Bivakirali so sredi smeri, pod začetkom zgornjih težav, vsega pa so plezali 15 ur. Prva dva raztežaja so imeli povsem zaledenela. Sredi smeri je bila stena zasnežena, zgoraj pa že skoraj povsem kopna. Tudi vreme je bilo kot naročeno. Spustili so se po Akademski smeri.
V severni steni Triglava
Češkoslovaška trojka že nekaj časa oblega Peternelovo smer, toda podrobnosti še niso znane. Sicer pa so razmere bolj slabe; sneg se drži skoraj povsod in to hudo moti, čeprav ga ni ravno veliko, neprijeten je, pršič itd. Pa tudi za sestop (skozi Krmo) bi bile smuči zelo dobrodošle, prek Stene pa jih alpinisti navadno ne nosijo.
V soboto 9. t. m. je bilo pod Steno kar živahno. Poleg Čehoslovakov, ki so se oglašali izpod Osrednjega stebra in nekaterih, ki so se lotili pristopov, je bohinjska naveza vstopila v Nemško smer, trojica iz Akademskega AO pa v Slovensko. Rok Kovač jo je preplezal sam, Miran Gabršček in Marko Košir pa v navezi. Plezali so mimo Mecesnov, ker skozi Kamine menda ne bi šlo (ali vsaj zelo težko). Do stene jih je sneg v glavnem držal, pa tudi v njej niso bile ravno preveč neugodne.
V steni Kleka
Člani AO pri PD Zagreb-matica so v okviru redne dejavnosti v začetku meseca organizirali skupno turo na Klek. (Gorski Kotar). Opravili so sedem ponovitev Traverze vrijeskove pločice (III, 160 m), šest Cepinaške smeri (III/II, 180 m), štiri Gitare (III, 100 m) in sedem Zimske smeri (II, 100 m). Zanimivo pa je, da so bile v steni že skoraj pomladanske razmere v motila je le vlaga ter tu in tam kaka snežna krpa. Samo pol meseca pred tem, pa je bilo v steni še meter snega. Vodja akcije je bil Davor Butkovič- Žu.
PLANINSTVO RAZŠIRJA SVOJE VRSTE
Kmalu nas bo sto tisoč
Že dalj časa delam v planinski organizaciji. Širil sem planinske ideje, kjerkoli so bile možnosti in kjer so me poslušali. Največ dela sem vsekakor posvetil utrjevanju Gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije. Reševalci smo slabe volje in se hudujemo nad planinci, ker je neprevidnost lani botrovala vsaki tretji nesreči. Če k temu dodamo še precenjevanje sposobnosti, potem vemo že za 50 odstotkov nesreč, da so se zgodile po malomarnosti udeležencev.
Iz bilance nesreč bi se člani društev in alpinistični odsekov morali naučiti spoštovati določilo, da v planine sodijo tisti, ki znajo biti preudarni, spoštujejo goro in imajo radi tovariško družbo. In s to neprijetno, a vendar stalno prisotno oceno že nakazujem določeno perspektivo razvoja slovenskega planinstva. Vsi ljudje ne bodo nikdar navdušeni in primerno pripravljeni za goro. Nekateri imajo radi morje, drugi ravnice; so tudi taki, ki se veselijo v vsaki prirodi, samo da je še živa in prvobitna.
Slovensko planinstvo je v zadnjih desetletjih silno razširilo svoje vrste. Danes nas je že 99.600 članov; vse od cicibana pa do starčka. Slovensko planinstvo ima skoraj neomejene možnosti za svoj razvoj. Večina slovenskega prostora je na višini 600 metrov nad morjem ali več. Večji del Slovenije je pokrit z gozdovi. Velike so praznine na zemljevidu Slovenije, kjer ni nikakega zaselka, ceste ali drugega znaka, da tod prebiva človek. Zato, kadar se nam zahoče skritega kotička v gorah, ga imamo na voljo. Ne ravnamo modro, ko večina meni, da je prava pot v hribe le na Triglav. Zato je pot na Kredarico in na Triglav, romarska pot. Vsi se zgrinjajo tja gor. Prijatelji in drugi me sprašujejo, kolikokrat sem že bil na Triglavu. Nikdar pa me še ni nekdo vprašal, če sem se kdaj povzpel na Mrzlo goro, na Škrlatico ali na Bavški Grintovec. Vsak od teh vrhov odtehta Triglav.
Gore imajo poleg lepot tudi to dobro lastnost, da nam odvzamejo ves prosti čas, ki ga je vedno več na voljo. Gore nas povezujejo; družinski izleti so vse pogostejši in prešerne tovarišije srečujemo na planinskih poteh. Pozdrav med gorniki na planinski poti je še v navadi, kot tudi marsikatera druga oblika lepega vedenja. Le škoda, da v gorniški nahrbtnik prerada zaide alkoholna pijača. Tudi v planinskih domovih bi jo morali povsem odpraviti. Menim, da se planinci preveč ukvarjamo s hotelsko ponudbo v gorah. Čaj in enolončnica ter skupno ležišče naj bi bili ponudba za pravega planinca. Pomehkuženi ljudje pa naj raje ostanejo v dolini.
Planinski domovi v dolini in v z avtomobilom pristopnem vznožju gora naj bi postali sestavni del turistične in ne planinske ponudbe. Tudi ob žičnicah nimamo kaj iskati. Na naših ramah je obvezen nahrbtnik s hrano in rezervnim perilom, morda tudi spalna vreča in na nogah dobro planinske obuvalo.
Planine so največji športni stadion na svetu. Tu ni gledalcev, vsi so igralci. Vzpon naših alpinistov na Mt. Everest je športni dosežek svetovne veljave in slave. Ob tem pa planinstvo malo ali nič ne šteje v telesno kulturnih skupnostih. Tam so najbolj v časteh polprofesonalni in profesonalni športniki in kjer amatersko delo vaditeljev in trenerjev ni več v navadi.
Kmalu nas bo 100.000 v številna društva povezanih planincev. Naša perspektiva je, da bi vsaka tovarna ali večja delovna skupnost imela svoje društvo. Majhna planinska društva so kot družina. V velikih društvih se gorniki ne poznajo med seboj. V takih društvih je več slabih pojavov kot dobrih, pri čemer je odtujenost še najmanj nevarna.
Planinstvo in športi, ki imajo še pristen stik z naravo kot so teki na smučeh, vožnja s kajaki ali kanu čolni, taborništvo in še številni drugi, so v sodobnem industrijskem svetu vse bolj v časteh Tako je in bo tudi pri nas.
Predlagam, da Stane Krumpak, direktor IMP spregovori, kako se bodo otepali z ekonomsko stabilizacijo v njihovi OZD in kako naj bi delovali »administracija«, da bo podprla razvoj gospodarstva.
ALBIN VENGUST ( 16.2.80)
Prednost pripravljenih
Dr. Miha Potočnik: Izvirne sestavine naše obrambne moči so tudi vztrajnost in zdržljivost - Brzojavka s Stola predsedniku Titu
PREŠERNOVA KOČA NA STOLU, 17. februarja - Pri Prešernovi koči na Stolu (2138 m) se je v dveh dnevih zvrstilo več kot 4300 udeležencev petnajstega jubilejnega zimskega pohoda na Stol. V soboto je bilo na temenu Stola 3400 dobro opremljenih pohodnikov, ki so se kot kača vili po strmi sneženi poti v sončnem vremenu proti vrhu. V nedeljo je več kot 800 planincev iz vseh krajev Slovenije presenetila močno sneženje. Toda po deseti uri se je zjasnilo. Jubilejni pohod na Stol je uspel ob dobri organizaciji in dokazal pripravljenost in sposobnost udeležencev v sistemu SLO. V soboto je častni predsednik planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik pri Valvasorjevemu domu spregovoril pohodnikom, v nedeljo po Franc Konobelj - Slovenko. Titu so poslali brzojavko z iskrenimi željami za ozdravitev.
»Pohodi so pomembni za naš sistem splošne ljudske obrambe, saj po lanski akciji Nič nas ne sme presenetiti delamo tako, kot je rekel predsednik Tito: Delujmo, kot da bo sto let mir in bodimo pripravljeni kot, da bo jutri vojna, je rekel dr. Miha Potočnik in obudil spomine na leto 1941. Takrat razen komunistov in španskih borcev nihče drug ni vedel, kaj pomeni splošna vstaja.
Danes ve to vsak. Med NOB so se posebno izkazali vsi, ki so se že pred vstajo bavili s planinsko, alpinistično, taborniško, izletniško, lovsko in gozdarsko dejavnostjo. Tudi danes je to pomembno, saj ti najbolje poznajo pravila in zakonitosti življenja in delovanja »pod milim nebom«. Izvirne sestavine naše obrambne moči in sposobnosti so prav vztrajnost in vzdržljivost na dolgih terensko zahtevnih pohodih.
V vseh letnih časih. V tem je absolutna prednost pred vsakim tujim pa čeprav še tako številnim, izredno oboroženim in opravljenim napadalcem ali okupatorjem, ki mu prav v tej odločilni posebnosti partizanskega in teritorialnega boja odreče vsa njegova siceršnja vojaška izvežbanost, oborožitev, številčnost in oprema, je poudaril dr. Miha Potočnik dobro opremljenim planincem iz vseh krajev Slovenije.
Jubilejni petnajsti zimski pohod se je začel že v petek. Učenci višjih razredov okoliških šol so odšli iz Žirovnice po poteh Cankarjevega bataljona do Valvasorjevega doma (1180 m).
Od vseh strani so poti vodile na Stol
V soboto zjutraj so prvi pohodniki ob 5.30 uri začeli vzpon po dobro označeni in zaznamovani poti proti vrhu. Gaz je bila uhojena, sneg zmrznjen in trd. Prvi so se lahko hitro vzpenjali in ob 7. uri sta bila prva planinca že na vrhu Stola. Gozdar Jaka Rožič iz Gorij je bil nekaj minut po 8. uri že nazaj pri Valvasorjevi koči. Kolona več kot tri tisoč pohodnikov je bila praktično sklenjena od Valvasorjevega doma do vrha. Planinci, prišli so iz vseh krajev Slovenije, so si pri vzponu pomagali s cepini, smučarskimi palicami in derezami. Nihče ni bil slabo opremljen, večina je bila tudi dobro kondicijsko pripravljena. Med tistimi, ki so se vzpenjali, so bili osnovnošolci, dijaki, študentje, delavce, pripadniki JLA, lovci, planinci, pripadniki TO, pa tudi upokojenci. Teme Stola pri Prešernovi koči je bilo premajhno za vse, ki so si želeli odpočiti.
Večina jih je odšla še na bližnji vrh. Po grebenu so bile uhojene poti tudi iz tržiške smeri in Pristave.
Vse pogovore tistih, ki so bili na jubilejnem petnajstem pohodu, bi lahko strnili v besede: »Bilo je enkratno. Prihodnje leto na svidenje«!
Spomin na bitko jeseniške čete leta 1942
Pri Prešernovi koči na Stolu se je v štirinajstih pohodih zvrstilo že 21.412 udeležencev. Leta 1962 je na prvi pohod odšlo 51 planincev, nato je število iz leta v leto naraščalo. Do sedaj najmnožičnejši pohod je bil pred dvema letoma, ko je bilo na Stolu 4468 pohodnikov.
Zimski množični pohod je spomin na bitko Jeseniške Cankarjeve čete 20. februarja leta 1942.
V borbi na Stolu je takrat omahnil v smrt primorski borec Jože Koder. Že štirinajstič je bil na pohodu tudi Franc Konobelj-Slovenko, borec Jeseniške čete.
Nemci so hoteli presenetiti Jeseniško četo leta 1942 že na Zabreški planini. Borci so se umaknili do Prešernove koče, toda za njimi so šli tudi okupatorji. Do večera so jih partizani zadržavali in še z nočjo umaknili proti Mačenski planini. Ker so dobro poznali teren, so obšli zasede in izšli iz te borbe kot zmagovalci.
Od šestih planincev na več kot štiri tistoč
Prvi spominski pohod na Stol je bil februarja leta 1952, ko je skupina šestih planincev in nekdanjih borcev položila venec na mestu, kjer je padel primorski partizan Jože Koder. Deset let kasneje so začeli množične pohode.
Pokrovitelj pohodov je ČGP DELO, letos je pila tudi Ljubljanska banka - Temeljna banka za Gorenjsko. Vsi, ki se prvič na pohodu, so dobili izkaznico in bronasto značko, za trikratno udeležbo srebrno in za petkratno zlato značko.
Značilnost letošnjega množičnega dvodnevnega pohoda je bila izredna disciplina vseh udeležencev. Toda kljub temu je prišlo do nesreč, zlasti zaradi podcenjevanja zimskega pohoda in zaradi neposlušnosti. Pot za vzpon in sestop je bila dobro označena in varna. Toda sestop po bližnjicah je bil vseeno nevaren.
Jedro petnajstega jubilejnega pohoda so tvorili mladi. Dobro opremljeni in vzdržljivi planinci, ki se bodo iz leta v leto vračali na zimske pohode na Stol, Porezen, Blegoš, Snežnik, Nanos in Ratitovec.
MIRKO KUNŠIČ
Gora ni nora...
Čeprav je težko, predvsem pa dokaj tvegano takoj po dogodku presojati, kdo je za kaj kriv, bi ob sobotni črni piki jubilejnega, petnajstega pohoda na Stol že lahko zapisali: kriva je nedisciplina gornikov! Tako namreč menijo skorajda vsi, ki se na hojo v gore spoznajo, poleg tega pa so na tem pohodu tudi bili.
Organizacijski odbor, ki deluje v okviru koordinacijskega odbora planinskih društev jeseniške občine in ZZB občine Jesenice, je pred pohodom ukrenil skorajda vse, da bi zagotovil varnost. Še več, pri Valvazorjevi koči so po zvočnikih opozarjali vse, ki so se namenili na vrh Stola, kakšne so razmere, kako bo pohod potekal, hkrati pa tudi povedali, naj se pohoda odpovedo vsi tisti, ki menijo, da ga ne bodo zmogli. Vreme je bilo lepo, skorajda idealno za vzpon, poleg tega pa je bila tudi pot obeležena z zastavicami in za hojo odlično pripravljena. In še nekaj - udeleženci pohoda so bili do zadnjega primerno oblečeni in opremljeni.
V soboto se je na vrh Stola povzpelo približno 3.400 ljudi. Na vrhu, pri Prešernovi koči (ali bolje — v koči) je prišlo do prve napake. Tamkaj so namreč točili alkohol, ki so ga »osvajalci« Stola pridno kupovali. Ob tem bi resda lahko zastavili vprašanje upravitelju te koče (PD Koroška Bela), zakaj je prodajal alkohol, še bolj upravičeno pa bi vprašali udeležence, zakaj so ga kupovali, kajti ob povratku so se dokaj čudno obnašali. Tako so se pri sestopu dričali na polivinilastih vrečkah po snegu, in velika sreča je, da ni že pri teh podvigih prišlo do hujših nesreč. In ko so prišli do Prižnice, najbolj kritičnega dela vzpona na Stol, kjer je bila napeta vrv, se je med udeleženci pohoda našlo nemalo pogumnežev, ki niso hoteli čakati v vrsti deset ali petnajst minut, temveč so si rajši izbrali bližnjice. In prav te bližnjice so bile usodne za enajstletnega fanta in dvojico iz Maribora.
Pred Prižnico je stal gorski reševalec in kričal baje zdaj sploh nima glasu), naj se vsi držijo označene poti. Nekateri so se norčevali iz njega, toda kljub temu poslušali, drugi pa so počeli po svoje. In tako je prišlo do nesreč - enajstletni Aleš Anderle je zdrsnil po pobočju približno to metrov od začrtane poti. Z njim je bil tudi njegov oče...
Organizator je v soboto popoldne v Valvaorjevi koči sestankoval več kot dve uri in izmišljal, kaj s pohodom v nedeljo. Ker pa je šlo v nedeljo na vrh »le« 800 ljudi, se je odločil, da pohod bo, krepko pa je okrepil kontrolo. Že pred odhodom je izločil dva, ker ta bila vinjena ...
Sobotni dogodki pohoda na Stol so nekatere spodbudili, da so pričeli razglabljati o umestnosti takšnih prireditev. Zdi se, da takšni pomislekii ne smejo priti v poštev, končno pa se na takšnih pohodih poleg obujanja tradicij kaže tudi naša pripravljenost na splošni ljudski odpor. Bolj umestno je vprašanje, zakaj se tako obnašamo? Sklep prireditelja, da bodo v bodoče lahko šle na takšne pohode le organizirane skupine, ki bodo imele s seboj vodiče, je sicer v danih razmerah povsem umesten, čeprav se ob tem lahko vprašamo - mar smo res tako slabo vzgojeni, da ne znamo poslušati navodil, da ne znamo oceniti lastnih zmogljivosti? Skorajda si dosedanji pohodi so potekali v slabših vremenskih razmerah, še nikoli pa se niso končali tako tragično. In prav dejstvo, da je pohodnike lepo vreme zapeljalo v nepremišljeno ravnanje, je dokaz, da nam manjka še precej lekcij iz (varnega) gorništva.
ILIJA BREGAR
Torek, 19. februarja 1981
Nevarna nedoraslost
Pri nas so množične športno-rekreativne prireditve že skorajda prava moda. Vse več jih je, raznovrstne so in čedalje bolje obiskane. In prav je tako.
Zgodi pa se, da organizatorji kratko malo niso dorasli ne prireditvi in še zlasti ne tolikšni udeležbi. To nedvomno velja tudi za prireditelje jubilejnega 15. zimskega pohoda na Stol. Lepo vreme in pa že jubilej sam je namreč samo v soboto privabil na Stol 3400 planincev, le tisoč manj kot lani v treh dneh skupaj. Steza je bila sicer označena, a za takšno množico udeležencev pretesna, ob njej pa ni bilo nikogar, ki bi nedisciplinirane planince opozarjal in svaril.
Že v petek si je miličnik, ki naj bi na stezi skrbel za red, zlomil nogo. V soboto se je najprej smrtno ponesrečil enajstletni fantič, pri reševanju pa se je poškodoval še jeseniški reševalec. Le kakšno uro za nesrečo malega Aleša sta se skoraj na istem mestu poškodovala še dva Mariborčana, oba izkušena planinca. Končna črna bilanca prireditve je torej: eden mrtev, dva zelo hudo in dva hudo ranjena — katastrofa!
Je organizatorje presenetil velik obisk? Jih je presenetil težaven teren? Reševalci niso računali na toliko nesreč in se potlej, vsaj ob nesreči Mariborčanov, niso najbolje odrezali ...
Kakorkoli že - napotiti tolikšno množico ljudi na goro, ne da bi bilo poprej v vseh ozirih in zares temeljito poskrbljeno za njihovo varnost — to ni zgolj nedoraslost, to je NEODGOVORNOST!
S. Niedorfer (19.2.80)
Nesrečen pohod na Stol - hudo ranjena tudi Mariborčana
Za učenko še učitelj
Jubilejni 15, zimski pohod na Stol. 2238 metrov visoki vrh — najvišji vrh Karavank, se je končal tragično. V soboto okrog 11.30, je, medtem ko se je z očetom vračal z vrha, v bližini tako imenovane »prižnice« zdrsnil enajstletni Aleš Anderle iz Radovljice. Po grapi se je kotalil kakšnih 150 metrov, pri tem pa je dobil tako hude notranje poškodbe, da je med reševanjem umrl.
Slabo uro kasneje seje približno na istem mestu zgodila še ena huda nesreča. Na mokri borovi veji ali na travi, je zdrsnilo Betki Krajnc, 18 let, iz Budinšaka 35, občina Ivanec, ki trenutno živi v Mariboru in obiskuje 3. letnik šolskega centra pri TAM. Betka se je pričela kotaliti, pri tem pa ji je priskočil na pomoč vodja devetčlanske skupine iz šolskega centra pri TAM Milan Greifoner, 43 let, iz Slivnice 51. Oba sta zdrsnila čez skalni previs in padla na plaz ter se pri tem hudo poškodovala. Po včerajšnjih vesteh iz jeseniške bolnišnice sta oba zunaj življenjske nevarnosti. Oba imata hujše zlome kosti, Milan Greifoner ima težji pretres možganov, Betka Kranjc pa lažjega.
DOBRA UDELEŽBA
»Naša devetčlanska skupina podružnice planinskega društva TAM je šla na jubilejni množični zimski pohod na Stol dobro razpoložena.« pravi predmetni učitelj in udeleženec pohoda Maks Zadravec. »V skupini nas je bilo pet delavcev in štirje učenci šole.
Še malo pred nesrečo smo počivali dobro razpoloženi, ker smo vsi dosegli vrh. Skupino je vodil učitelj praktičnega pouka Milan Greifoner, ki je tudi sicer organiziral in vodil večino naših izletov. To je bil že njegov četrti zimski vzpon na Stol, sicer pa je Greifoner planinec že najmanj dvajset let. Tudi Betka Krajnc ni brez planinskih izkušenj, saj je pripravnica za planinsko vodnico. Vsi v skupini smo bili primerno opremljeni.«
»Pohoda se je v soboto udeležilo kakih 3400 planincev.« nadaljuje Maks Zadravec, ki hodi v gore že kakšnih 15 let. »K tolikšni udeležbi je največ pripomoglo lepo vreme. Steza je bila sicer dobro označena z zastavicami, a se je mnogi niso dosledno držali, kar ob takšni množičnosti tudi ni bilo mogoče. Če bi hodili drug za drugim, ne bi v enem dnevu prišli vsi na vrh. kaj šele tudi z njega. Tudi vračali smo se tako. po stopinjah. ki so ostale v snegu z vzpona. Betka in Greifonerst šla navzdol po eni od stez in za njima sem bil kakšnih 20 metrov. Naenkrat je Betka padla, nato pa se je vse dogajalo s filmsko hitrostjo. Slišal sem. kako ji je Greifoner zavpil, naj se prevrne na trebuh, hip zatem pa sta že oba padla čez previs.«
DOLGO ČAKANJE
»Onemeli smo. Nihče ni vedel, kako globoko sta utegnila pasti. Hitro smo pričeli iti navzdol in čez kakšnih dvanajst minut smo bili pri njiju: Višinska razlika od mesta. kjer sta pričela drseti, do kraja, kjer smo ju našli, znaša kakšnih 50 metrov. Oba sta ječala — in takoj je bilo jasno, da sta hudo ranjena. Kar se da hitro smo poklicali pomoč. Zdravnik je bil še na vrhu in se je pričel spuščati proti ponesrečencema, aki pa je bil v Val-vasorjevem domu. se pravi v spodnji koči. Nesreča se je zgodila okrog 12.15. pomoč pa je prišla ob 14.40; takrat so najprej transportirali Betko Kranjc, nato pa še Milana Greifonerja. Kakorkoli že, reči moram, da sta imela oba tudi veliko sreče v nesreči, saj bi se vse skupaj lahki končalo še huje,« je povedal Maks Zadravec.
Nesreča je seveda žalostno odjeknila v šolskem centru pri TAM, ki ga obiskuje okrog 900 učencev in kjer dela 97 ljudi. Planisnstvo je na šoli precej priljubljeno, saj je v podružnico PD TAM včlanjenih domala sto planincev, zvečina učencev.
S. Niedorfer (19.2.80)
Med pohodom na Stol trije omahnili s poti
Za 11-letnega Aleša Anderla je bil padec po strmini usoden, 18-letna Betka Kranjc in 43-letni Milan Greifoner pa sta bila hudo ranjena
VALVASORJEV DOM POD STOLOM, 17. februarja - Prvi dan množičnega zimskega pohoda na Stol (2238 m) so jeseniški in radovljiški gorski reševalci prinesli do Valvasorjevega doma dva hudo ranjena planinca in enajstletnega otroka, ki mu niso mogli več pomagati. Pri reševanju je pomagal helikopter RSNZ.
NI JE USPEL ZADRŽATI - Betka Kranjc in Milan Greifoner sta obležala hudo ranjena na plazu pod »prižnico«. Na sliki reševalci zavijajo Betko v reševalno folijo in nudijo prvo pomoč Milanu. Nad njimi je previs, prek katerega sta planinca padla v dolino. (Foto: M. K.)
Do obeh nesreč je prišlo blizu takoimenovane »prižnice nekje na sredi poti do Prešernove koče na Stolu. Okrog 11.30 se je 11- letni Aleš Anderle, doma iz Gradnikove 109, v Radovljici z očetom vračal z vrha. Pod »prižnico« izven markirane poti se je Alešu vdrlo v sneg. Padel je in se začel kotaliti po grapi več kot 150 metrov. Notranje poškodbe so bile tako hude, da je Aleš že med reševanjem umrl. Pri reševanju je v strmem žlebu zdrsnilo tudi jeseniškemu reševalcu, ki je z »akijem« šel do ponesrečenca. Dobil je udarec v nogo.
Kmalu po prvi nesreči je pri sestopu prišlo še do druge nesreče. Betka Kranjc, stara 18 let, stanuje v Mariboru, je bila v skupini devetih udeležencev pohoda iz šolskega centra TAM iz Maribora. Betki je zdrsnilo, ko je - po izjavah očividcev - stopila na mokro borovo vejo na poti. Nato je padla še na snežno travo in se začela kotaliti. Milan Greifoner, star 43 let iz Slivnice 51 pri Mariboru, vodja skupine devetih je hotel ujeti in zadržati Betko, toda potegnilo je tudi njega in oba sta zletela čez skalni previs na plaz pod »prižnico«. Reševalci in alpinisti so jima nudili prvo pomoč. Oba sta hudo ranjena. Betko so zavili v reševalno folijo in jo ob 13.40 z reševalnim čolnom začeli previdno spuščati proti Valvasorjevemu domu. S pomočjo zasilnih nosil, naredili so jih s parom smuči in mreže, so previdno odnesli v dolino tudi učitelja Milana Greifonerja. Prvo pomoč je obema ponesrečencema takoj nudil zdravnik - gorski reševalec France Malešič iz Kamnika. Oba hudo ranjena planinca je pilot helikopterja Marko Zavrl prepeljal v jeseniško bolnišnico.
Jeseniški reševalci, ki so skrbeli za varnost pohodnikov prvi dan jubilejnega zimskega pohoda, so že v petek odnesli v dolino miličnika z Jesenic. Na poti od Valvazorjevega doma v dolino mu je na poledeneli poti zdrsnilo. V jeseniški bolnišnici so mu zlomljeno nogo ovili z mavcem.
Pri sestopu s Stola so reševalci na nevarnem delu, kjer so že v petek napeli vrvi, spuščali v dolino le posamezne skupine.
MIRKO KUNŠIČ (17.2.80)
V soboto pohod na smučeh
PD Hrvatske prireja tradicionalni pohod »Po sledeh zmrznjenih partizanov«
LJUBLJANA - V spomin na 26 borcev druge brigade XIII. primorsko-goranske divizije, ki so zmrznili februarja 1944 na Matič Poljani, organizira PZ Hrvatske, v sodelovanju s PD »Vihor« in »Sutjeska« iz Zagreba, tradicionalni planinsko-smučarski pohod.
Odhod udeležencev bo v soboto 23. t. m. ob 6. uri iz Jasenka. Na Matič Poljani pa bo okoli 13. ure komemorativna slovesnost.
Ker je trasa pohoda precej dolga (23 km), pa tudi vreme zna biti zelo neugodno, morajo biti vsi udeleženci tele-sno dobro pripravljeni in opremljeni s popolno zimsko opremo. Obvezne so tudi turne smuči. Prijave je treba poslati na naslov: Planinska zveza Hrvatska, Kozarčeva 22, 41000 Zagreb (tel. 041 448-774), kjer nudijo tudi vse informacije.
F. S.
Spet »rally« za Goranov memorial
V nedeljo na Dovjem posebno smučarsko tekmovanje v hoji in veleslalomu
LJUBLJANA - V spomin na tragično preminulega tovariša organizira AO Mojstrana tudi letos »Rally« za Goranov memorial. Štart bo v nedeljo 24. t. m. ob 7.30 na Dovjem, cilj tekmovanja v hoji in turnem smučanju pa bo ob vlečnici v Mojstrani, kjer bo nato še tekmovanje v veleslalomu. Tekmovanje bo v hoji in smučanju po trasi: Dovje-planina Mlinca-Brlog- Dovška Baba (1892 m)-Ravne-Mojstrana. Člani ekipe treh hodijo in smučajo lahko le v skupini in se ne smejo raztegniti na več kot 50 m, imeti pa morajo vso potrebno opremo. Za konec sledi še veleslalom. Poleg ekip se tekmovanja lahko udeleže tudi posamezniki, toda le, če so starejši ko 40 let, tekmujejo pa po enakih pravilih.
Prijave je treba poslati do 22. t. m. na naslov PD Mojstrana 64281 Mojstrana, v seznamu udeležencev pa je potrebno navesti tudi številke osebnih izkaznic - zaradi gibanja v obmejnem pasu. Žrebanje štartnih številk bo v soboto ob 19. uri v društvenih prostorih nasproti hotela Triglav.
F. S.
Že skoraj 100 tisoč članov PZS
V slovenskih PD je 27.743 pionirjev, 17.248 mladincev in 54.779 članov
LJUBLJANA - Slovenska planinska organizacija je tudi lani zabeležila občuten porast članov. V vseh 156 PD, ki so že v vseh občinah ter v številnih krajevnih skupnostih in delovnih kolektivih, je bilo lani samo nekaj manj kot 100.000 članov.
Leta 1977 so štela planinska društva v Sloveniji še 92.414 članov, leto kasneje 93.532 lani pa že 99.770. Največji porast je opaziti pri odraslih članih. Slednjih je bilo pred dvema letoma 49.074, predlani 50.976, lani pa že 54.779. Pri mladincih je opaziti majhen zastoj - 17.503 (1977), 16.517 (1978) in 17.248 (1979). Pri pionirjih pa je porast sicer nekoliko manjši, kot pri starejših, - 25.837 (1977), 26.039 (1978) in 27.743 (1979).
PD z največjim številom članov je še naprej Ljubljana-matica, ki je število celo poraslo, tako da šteje sedaj 7.846 pionirjev, mladincev in odraslih članov. Dve PD imata več kot 3000 članov, in sicer PD Maribor-matica (3303) in PD Kranj (3100). Slede jim PD Radovljica (2355), PD Jesenice (2183) in PD Velenje (20127. Z več kot tisoč člani pa je še 35 planinskih društev.
FRANCI SAVENC