PZS - Marko Prezelj: ... v naših gorah - Od 23. februarja do 3. marca je bil pri nas prvi del izmenjave slovenske mladinske alpinistične reprezentance z japonskimi alpinisti.
Udeležilo se jo je šest članov SMAR z mentorjem Markom Prezljem in sedem Japoncev z vodjo Naoejem Sakashito.
Udeleženci SMAR: Luka Lindič (izvedbeni vodja), Luka Stražar, Luka Krajnc, Nejc Marčič, Tadej Krišelj, Martin Žumer in Marko Prezelj (mentor).
Japonski gostje: Naoe Sakashita (vodja), Katsutaka Yokoyama - Jumbo, Ryo Masumoto, Yusuke Sato, Yasushi Okada, Kenshi Imai, Kimihiro Miyagi in Suguru Takayanagi.
Nastanjeni smo bili pri Robiču v Martuljku, prevoze pa smo opravljali z lastnimi avtomobili.
Vsi zbrani, foto Marko Prezelj
Po začetnem obdobju delovanja SMAR-a, smo letos uspeli sestaviti usklajen plan dela in za prvo akcijo predvideli obisk japonskih alpinistov v Sloveniji. Namen te akcije je bil usmerjen v izmenjavo izkušenj in nazorov ter v krepitev stikov z ljudmi, ki prihajajo iz drugačnega okolja in imajo zato nekoliko drugačne poglede na alpinizem. Japonske alpiniste smo izbrali prav zaradi pričakovanih kulturnih razlik med nami, ki lahko ugodno vplivajo na izmenjavo mnenj, razmišljanj in idej.
Z Naoejem Sakashito sva se spoznala leta 2006 v Tokiu in od takrat krepila stike s srečanji na raznih koncih sveta in z medsebojnimi obiski. Naoe je zdaj star 66 let in spada v generacijo alpinistov, ki je v osemdesetih prepoznavno premikala svetovne meje alpinizma.
V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, kjer so nas prijazno gostili, je bilo zanimivo poslušati Naoejevo zgodbo o poskusu zimskega solo vzpona na Anapurno leta 1980 in Marjonovo doživeto pripoved o vzponu na vrh Makaluja brez uporabe dodatnega kisika leta 1975. Obe zgodbi še navdušujeta poslušalce in oba spoštovana akterja sta se iskreno veselila tukajšnjega skupnega srečanja. Doživeti tako srečanje in začutiti motivacijsko energijo starejše generacije je svojevrstna privlačnost tovrstnih dogodkov.
Naoe je opravil prvi vzpon prek severnega grebena na K2 in na sestopu preživel odprt bivak na 8300 metrih, prvi vzpon prek severne stene do vrha Jannuja, vzpon prek severne stene Kangchenjunge, solo vzpon na Ama Dablam ter uspešno plezal v Alpah, Patagoniji, na Aljaski, v ZDA in drugod. Njegov oče je bil pripadnik zadnje generacije samurajev, Naoe pa je ustanovitelj in lastnik podjetja Lost Arrow, ki se ukvarja z distribucijo alpinistične opreme na Japonskem.
Ko je bil Naoe poleti na obisku v Sloveniji, sem mu predlagal, da poskusiva aktivno preplesti alpiniste iz Japonske in Slovenije. Predlagal sem podobno obliko druženja, kot smo ga že izvedli z Britanci, Francozi in Poljaki. Naoe je zbral ekipo osmih alpinistov. Večina od njih je izkušenih. Jumbo, Masumoto, Sato in Okada tvorijo jedro neformalne skupine Giri-Giri Boys, ki opravlja odlične vzpone v Himalaji, Patagoniji in na Aljaski.
Pričakovali smo ambiciozno ekipo z veliko željo po plezanju. Ker je ob njihovem prihodu v Slovenijo močno snežilo, je bil prvi izziv že sobotno potovanje z letališča do Martuljka. V nedeljo smo brez težav ugotovili, da v visokogorje ne moremo. Potrpežljivost je bila vrlina, s katero smo težko tolažili japonske goste, katere smo za nameček dražili s fotografijami zanimivih sten in gora v ugodnih razmerah. Gostje so nas skušali prepričati s svojimi zgodbami o vzponih v neugodnih razmerah, gaženju in čakanju v snežnih luknjah.
Prve tri dni smo se spoznavali in plezali v krajših smereh, ki so bile na razmeroma varnih področjih. Sredi tedna se je vreme začelo obračati v našo prid, napoved je bila ugodna, zato smo vsi izbirali tudi ture v visokogorju. Vsak od Slovencev je začutil preizkus svoje idejne širine v zelo zahtevnih razmerah in pritisk dodobra »razdraženih« gostov, ki so želeli v živo doživeti hribe, o katerih smo jim vztrajno pripovedovali. Japonci so sami izrazili svoje interesno področje v obliki najbolj zaželenega tipa plezanja, mi pa smo izbrali konkretne cilje, sestavili naveze in odšli plezat. Bivakiranju se zaradi velikih količin snega nismo mogli izogniti. Vsaka naveza je izbrala svojo strategijo za najbolj varno izvedbo ture.
Za Šite in Nad Šitom glavo so izbrali bivakiranje pod steno, za Mrzlo goro so izbrali jutranji začetek in bivak na grebenu, za Planjavo pa smo izbrali dostop v nočnih urah, ko so bile temperature nižje in grebensko turo, ki je obetala varno a počasno napredovanje v izpostavljenem terenu. Gostje so bili z izbiro smeri, taktiko in celostno obravnavo ture zelo zadovoljni in so se navdušili za ponoven plezalni obisk Slovenije.
Ob slovesu smo vsakemu gostu izročili vodnik o zimskih vzponih v Sloveniji.
Tudi tokrat smo odlično uresničili svoj namen. Vremenske razmere so nas silile v taktične odločitve in v iskanje idej, ki niso neposredno povezane s plezanjem.
Slovenska ekipa se je preizkusila tudi v vlogi gostitelja in po izjavah japonskih gostov opravila dobro delo. Tokrat je bil družabni del še bolj pomemben kot na naših siceršnjih akcijah. Organizirana skupina je bila večja in zato manj obvladljiva. Posebno pozornost smo namenili plazovni varnosti in optimalni izbiri ciljev.
Vsi udeleženci smo se trudili, da smo akcijo izpeljali optimalno, Planinska zveza Slovenije pa nam je finančno in logistično izdatno pomagala, hvala! Hvala Sidarti za plezalne vodnike, slovenskim gostom za iskreno druženje, družini Robič za prijetno nastanitev, gostišču Jožica za prijazno in okusno postrežbo, japonskim gostom pa gre zahvala za potrpežljivo sodelovanje. Mislim, da je bila to do zdaj najbolj zahtevna akcija SMAR.
Luka Stražar je doživeto povzel svoje občutke:
»Izkušnja druženja z japonskimi alpinisti je zelo pozitivna. S seboj so, v sicer ne najboljše razmere pri nas, prinesli veliko energije in nam ob občudovanju naših gora dali vedeti, da smo lahko še kako veseli naravnih danosti, ki jih ponuja naša dežela. Iskanje ciljev je od nas zahtevalo kar nekaj razmisleka, saj so bile nekatere ideje zaradi obilice snega neizvedljive. Kljub vsemu smo 'migali', kolikor je bilo mogoče in mislim, da smo uspeli predstaviti Slovenijo kot plezalsko zelo zanimivo državo.
Sam vzpon prek SZ grebena na Planjavo in sestop čez Zeleniške špice je ponudil pravo alpsko turo. K temu je pripomoglo dejstvo, da smo veliko večino poti zgazili, in v sicer tehnično ne preveč zahtevni smeri odmetali velike količine snega. Skratka, lepa tura in dober teden v družbi 'plezalskih samurajev'.«
Naslednja akcija SMAR bo maja - plezanje v smereh s sprotnim nameščanjem varovanja.
Marko Prezelj
+ Akcijsko poročilo, ki ga je napisal Martin Žumer >>>