Slovenske novice – Dejan Ogrinec: Znamenita S stena Eigerja je pustila prek sebe novemu rekorderju
Ko je 21. februarja mlad in drzen 30-letni Švicar
drvel, ne samo plezal, čez zloglasno severno steno Eigerja, je nedvomno pomislil tudi na vse številne mrtve, ki so pred drugo svetovno vojno s svojimi življenji (precej množično) plačevali za osvajanje te nevarne stene, za plezanje pa so takrat porabili tudi po teden dni. Po veliko poskusih so bili prvi uspešni plezalci leta 1938 legendarna naveza
Anderl Heckmair, Ludwig Vorg in Heinrich Harrer. Pozneje jim je za ta vzpon celo Hitler stisnil roko. Ta podatek je odkritelju Tibeta in osebnemu znancu dalajlame (opisano v knjiga Sedem let v Tibetu) Harrerju precej motil njegovo sicer lepo in polno življenjsko kariero.
Seveda je danes v alpinizmu drugače kot takrat. Plezalna oprema je neprimerno lažja in tehnično boljša. Ko danes alpinist zagleda ledišče sredi stene, najbolj znano in zloglasno v Eigerjevi steni je Pajek, kar zavriska od sreče, saj na splošno velja, da več ko je (belega) ledu v plezalnih smereh, laže je plezati s sodobno ledno opremo. Po tem se razlikujejo od prvih osvajalcev Eigerja, ki so pred Pajkom bruhali od strahu. S takratno opremo so se na ledu počutili skoraj bosi (čeprav takrat v resnici niso dovolj dobro obvladali tehnike, saj oprema navsezadnje ni bila tako zanič!).
Ueli Steck, ki je postavil nov časovni rekord, pa ni noben alpinistični meteorit, ki bi padel z neba, ampak je v vrhu svetovnega alpinizma že vrsto let. Za drzne solo vzpone je bil nominiran tudi za lanski zlati cepin. Njegova triologija treh severnih sten v Himalaji je zbudila nemalo pozornosti. Prvič zato, ker je pri plezanju res vse opravil sam; šlo je za stene Cholatse, Tawoche in Ama Dablam (slovenska prvenstvena smer Furlan-Humar), in drugič, ker mu je uspelo vzpone celo nekako posneti na videokamero, kljub mrazu in plezalnim naporom, da ne omenjamo izjemnih plezalnih težav v steni Cholatseja. Po tem vzponu je sedem dni samo počival in globoko razmišljal, kaj počne v življenju.
No, na začetku letošnje zime je sam preplezal najtežjo smer Eigerjeve severne stene, to je 1800 metrov visoka smer Youngspider, v treh dneh. Nedvomno pa zbuja še več pozornosti drzna in neverjetno hitra plezalna triologija – plezanje in prečenje treh severnih sten: Eiger, Monch in Jungfrau, ki sta jih v navezi s švicarskim alpinistom Stephanom Siegristom preplezala v borih 25 urah. Vmes sta seveda morala še sestopati do pod sten, kar že tako izjemnemu času dodaja že skoraj mističnost. A kakor koli že, Eigerjeva stena mu je najljubša, za zadnji in rekordni vzpon je imel za seboj vsaj šest let priprav.
Malce mu zamerijo, ker večino smeri presolira, kar pa on ubrani s stavkom: da gre sam samo v tiste stene, ki jim je vsaj dvojno kos, če pa ni tako, gre še z dobrim alpinistom v navezi. Obenem zabrusi tudi podatek, da na žalost pač ni dovolj dobrih alpinistov v Švici, ki bi lahko sledili njegovemu tempu. Sicer pa v tej državi alpinistom nikakor ni tako lahko (pre)živeti, kot bi si kdo mislil, saj sponzorji neradi vlagajo denar v ta šport in (pre)drzneže. Ueli ima večino sponzorjev iz Velike Britanije in ZDA
Oče (profesionalni hokejist) mu je sicer namenil kariero hokejista in je še vedno precej jezen, ker ga je sin izdal, a iz Interlakna, kjer Uelir živi, je tako lep pogled na gore, da je med podelitvijo zlatega cepina izjavil: »Klinc pa hokej, je predolgočasen!« Priznal pa je eno samo razvado – čezmerno pitje močne ekspresne kave. 
No ja, morda s svojo majhno težo in postavo ni najprimernejši za hokejista, ob vsem treningu v otroštvu in mladosti pa mu seveda ni bilo težko kar takoj, že na začetku, opraviti serijo drznih, hitrih in dobrih vzponov v domačih stenah in gorah, še preden je sploh postal resen alpinist.
In nov rekordni eigerski čas? Tri ure in 54 minut (stari 4.41). Za verodostojnost (in varnost obenem) so ga med plezanjem preverjali kar iz doline. Vas Grindewald je namreč znana po tem, da lahko med pitjem kave na terasi hotela z daljnogledom opazuješ vsak gib plezalcev v steni. Uelijev naslednji projekt: prvenstveni solo vzpon čez 3000 metrov visoko južno steno osemtisočaka Anapurna.
Dejan Ogrinec