Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

AN - 26.11.1979

  26.11.1979


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

ponedeljek, 26. november 1979, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 979

Delo, Šport: ... Srečanje alpinistov v koči na Smrekovcu

Štajerski odseki so v pretekli sezoni dosegli lepe uspehe - Plezalni tabor bo junija
VELENJE - Organizator letošnjega srečanja koroško - štajerskih odsekov (šaleški odsek) je srečanje pripravil v planinski koči na Smrekovcu. Udeležilo se ga je okoli 40 alpinistov, zastopnikov vseh odsekov, razen AO Impol. Zbor je zelo uspel, saj so udeleženci razpravljali tudi o nekaterih aktualnih problemih razvoja današnjega alpinizma.
Poročila o delu odsekov so pokazala, da so vsi odseki v pretekli sezoni dosegli lepe uspehe. Dva člana AO Celje sta se udeležila odprave na Everest, AO Črna je pripravila samostojno odpravo v Trolltind na Norveškem, štirje člani zbranih odsekov so se udeležili tudi uspešne odprave v Fanske gore.
V nadaljnjem pogovoru so se dotaknili tudi srednjeročnega plana razvoja odsekov in poudarili pomen, ki ga ima sistematična vzgoja alpinističnega naraščaja za nadaljnji razvoj alpinizma. Okvirno so tudi določili datum za skupni plezalni tabor, ki naj bi bil nekje v slovenskih planinah med 10. in 20. junijem. Namen tabora je predvsem v krepitvi prijateljskih in plezalskih vezi med odseki. Vsi udeleženci zbora so poudarili, da imajo v svojih vrstah kvalitetne in obetavne alpiniste, predvsem mlade, od katerih še dosti pričakujejo. Najbolj pa se je razprava »ogrela«, ko so spregovorili o pojavu »amerikanizacije« v slovenskem alpinizmu, ki se je pričel pojavljati predvsem v zadnjem času. Alpinisti so izrecno poudarili, da razmer in načina, ki so značilni za naše plezanje, ne moremo istovetiti z razmerami in načinom plezanja ameriških plezalcev in da je primerjava lahko tudi nevarna. Plezanje namreč deluje zelo atraktivno in je predvsem nevarno za mlade in neizkušene alpiniste.

JAGER ANDRINA

Vzpon hrvaškega alpinizma
Pripravljajo odpravo v Kavkaz in Ande - Vzponi v Franciji

LJUBLJANA - Po uspešnem pričetku letošnje sezone, vzponu 15 - članske odprave na Mount Kenyo v Afriki in uspehu Splitčana Božiča na Everestu je zanimanje za alpinizem na Hrvaškem vse večje.
Le malo pa so znani letošnji vzponi hrvatskih alpinistov v gorah nad Chamonixom. Naveza Kučinič - Vranjican je med drugim preplezala Švicarsko smer v S steni Les Courtes, ozebnik Cuturier in smer Boivin –Gabarou - Cordier v Aig. Verte. Davor Butkovič - Žuti pa je sam opravil pravo prečenje prek sten. 23. julija je preplezal prvenstveno Hrvaško smer (IV, 50-55 stopinj, 700 m) v S steni Les Courtes. Dan kasneje je drugo za drugo zmogel Cuturierov ozebnik, Novo smer in še smer v SV steni. Nato sta sledila Whymperjev ozebnik in smer Contamine - Payot v J oziroma S steni Aig. Verte, 26. julija pa je preplezal še Lachenalovo varianto v S steni Aig. Triolet.
Toda Davor Butkovič, 25 - letni učitelj likovnega pouka, ki se ukvarja z alpinizmom šele tri leta (je član AO Zagreb-matica), pa ima za seboj kljub temu že več kot 300 vzponov in je bil letos prvič v Zahodnih Alpah, ni plezal le teh smeri. V navezi je pred navedenimi vzponi ponovil Triangl v Z steni Mt. Blanc du Tacul ter S steno Aig. Argentiere. Vredno pa bi bilo omeniti še številne druge vzpone. V čeških peščenih stolpih je ponovil več »akrobatskih« smeri (VII-VIIc), sam je opravil prvo ponovitev Kopja v Prokletijah, za seboj ima prvenstveno varianto Hudičevega stebra v Prisojniku itd. Največ vzponov pa je seveda opravil v domačih stenah. V Kleku tako rekoč vse, Žuharjev steber je tudi soliral. Podobno je tudi z najbolj znanimi smermi v Paklenici, kjer ima tudi nekaj težkih prvenstvenih smeri: Rumble-rumble (V, A1) Hugga - Wugga (VI, A2/IV-V, A1). Sam je ponovil Raz za malo kladivo in Mosoraško smer in še marsikaj.

F.S.

Tri ponovitve v Ospu
V nedeljo, 18 t. m. so bili Ljubljančani spet v steni nad Ospom, ki ima, čeprav dokaj oddaljen, bržčas podobno vlogo kot nekoč Kogel. Andreja Žagar in Zoran Bešlin (oba Matica) sta ponovila Staro smer (Osp 77), Branko Dobaja (Matica) in Zoran Radetič (Črnuče) pa Magično gobo (Osp 78). Janez Sabolek, član Akademskega AO iz Ljubljane, pa je bil menda prvi naš alpinist, ki je steno preplezal sam, in sicer po smeri Magična goba.

Direktna na Jermanov turn
Čeprav je že pozna jesen in so razmere v stenah vse prej kot ugodne, je še vedno mogoče poiskati zanimive ture. Miro Šušteršič je 18. t. m. preplezal, na primer, Direktno smer na Jermanov turn, ki ima od tal do vrha kar tisoč metrov višinske razlike (II-III). Vreme pa je bilo slabo, saj je deževalo in snežilo, celo plazove je bilo opaziti.

Novice in aktivnosti AO
Alpinistična šola Akademskega AO se bo pričela v četrtek, 6. decembra z uvodnim predavanjem v društvenih prostorih, Trg osvoboditve 1, (soba 56 v I. nadstropju).
Alpinisti AO Črnuče nadaljujejo košarkarske tekme za popestritev vadbe v telovadnici. Toda, povratno tekmo s člani AO Ljubljana-matica so za spremembo tokrat dobili gostje.
Tudi vzgojni proces v okviru AO Mengeš dobro napreduje. Tečajniki redno obiskujejo vsa predavanja, praktične vaje pa imajo v plezalnem vrtcu pri Trzinu. Na sprejemu, ki bo 15. decembra v Mengeški koči, pa bodo med alpiniste sprejeli pripravnika Jureta Hrovata.

Rubrika v »Sportskim novostima«
V zagrebškem Vjesniku izhaja rubrika »Planinarske vijesti«, ki je po zaslugi že pokojnega prof. Lipovščaka z najdaljšim stažem pri nas. Sedaj jo ureja Nikola Aleksič, tajnik Planinske zveze Hrvatske, tiskajo pa jo ob sredah. V prihodnje pa bo, kot kaže redna rubrika tudi v »Sportskim novostima«. Gradivo zanjo pripravlja Pavle Vranjican, načelnik AO Zagreb-matica, naslov ima »Alpinizam«, poleg tematsko zaključenega sestavka pa bo prinašala tudi novice.

Jizeraka padesatka
V okolici češkega Libereca bo 27. januarja prihodnje leto že XIII mednarodno množično tekmovanje v smučarskem teku, posvečeno njihovi odpravi v Peruju, ki jo je leta 1970 med potresom pokopal Huascaran. Na »Jizerski padesatki« je proga za moške dolga 50, za ženske pa 26 km. Zanimanje za to tekmovanje je tolikšno, da jih morajo vsako leto veliko odkloniti.

0 »E-79« tudi na tujem
Prvo predavanje o naši odpravi na Everest zunaj meja države je bilo 8. t. m. in sicer v Trstu. Organiziralo ga je Slovensko planinsko društvo, in sicer najprej v dveh slovenskih šolah, potem pa še v Slovenskem kulturnem domu. Vodja odprave Tone Škarja, ki je imel vsa tri predavanja, je za tem odšel še v ZRN na turnejo, ki jo je pripravil v sodelovanju s Sekretariatom za informacije IS SRS. V soboto, 10. t. m., je predaval pri Slovenskem prosvetnem-kulturnem društvu Lastovka v Ingolstadtu. Dan za tem je predaval po občnem zboru kulturno-prosvetnega društva Triglav v Sindelfingnu (pri Stuttgartu). V ponedeljek pa še v Stuttgartu - popoldne za srednješolce, zvečer pa v jugoslovanskem kulturno-informacijskem centru.
V nedeljo, 18. t. m., so Jamnik, Škarja in Zaplotnik predavali še v Gradcu, ob zaključku 2. mednarodnega alpinističnega kongresa (prvo tako akcijo so Avstrijci organizirati leta 1977), ki je bil pripravljen na temo »Everest in potem?!« Za uspeh so dobili nedeljena priznanja in Martin Boysen, ki je sodeloval pri angleškem vzponu (1975) prek JZ stene Everesta, je javno povedal, da je Jugoslovanska smer najtežja izmed vseh petih, ki vodijo na najvišji vrh sveta.

Planinska glasila v SRH
Razen glasila »Naše planine«, ki ima medrepubliški pomen (tudi izdaja ga skupaj PZ Hrvatske ter Bosne in Hercegovine), izhajata v sosednji republiki še dva planinska časopisa. »Planinarski list«, ki ga vsake tri mesece izdaja PD »Kamenjak« z Reke in »Planinar«, ki ga izdaja PD »Bilo« iz Koprivnice in izhaja trikrat letno. Planinci - jamarji izdajajo še strokovno glasilo »Speleolog« (PD »Željezničar« iz Zagreba), nekatera PD pa izdajajo tudi ciklostirana glasila, od katerih so nekatera zanimiva tudi za širši krog planincev.
O listu »Planinar« je pri nas bolj malo znano, čeprav izhaja že četrto leto. Odgovorni in tehnični urednik je Zlatko Smerke, cena posamezne številke je 10 din, prinaša pa predvsem novice iz zagorskobilogorskega področja.

Južno rebro Everesta
Čeprav še ni jasno, kako se je končal poskus dveh navez (Scott - Betamburg ter Holl - Rous) angleške odprave, da bi v alpskem slogu in brez kisika preplezala Južno rebro Everesta, se z enakim ciljem te dni odpravljajo v Nepal Poljaki. Andrzej Zavada bo vodil 22 - člansko skupino, v kateri sta dva zdravnika in dva znanstvenika. Tovornjak, na katerega so naložili 6 ton prtljage, bodo z ladjo prepeljali do Bombaja, naprej pa ga bosta izmenično vozila dva alpinista. Nadaljnjih 6 ton prtljage pa bodo prepeljali z letalom. Poljska odprava je prva, ki je dobila dovoljenje, da se z Everestom poskusi pozimi. Če bodo uspešni pogovori, pa bodo (v primeru neuspeha) eno skupino alpinistov priključili spomladanski nemški odpravi.

Najvišji neosvojen vrh
Ker je znano, da je samostojnih osemtisočakov le 14, so po osvojitvi le-teh postali sila zanimivi tudi stranski vrhovi najvišjih gora. Sedaj je osvojena tudi večina teh, zato so seznami najvišjih neosvojenih vrhov čedalje krajši. Na vrhu teh je sedaj Srednji vrh Lhotseja, visok 8426 m.

Veliki načrti mladinske komisije
Mladinska komisija PZS je že sestavila koledar akcij za leto 1980 in ga vključila v skupni koledar PZS. Tako bo v februarju seminar za planinske inštruktorje in pa sprejemni izpit za tečaj V, ki bo na sporedu marca. Tedaj bodo priredili tudi republiški seminar za organizatorje orientacijskih tekmovanj. Kot dopolnilo temu tečaju bodo v aprilu in maju že prva področna tekmovanja v orientaciji. Aprila bo še zbor delegatov mladinskih odsekov in seminar za MV in mentorje. Sprejemni izpiti za letne tečaje mladinskih vodnikov bodo v maju, tečaji pa so v načrtu julija v mladinskem izobraževalnem centru v Bavšici. Zato bo junija krenila v Bavšico posebna mladinska brigada, ki bo pripravila vse potrebno za nemoteno delo tečajnikov. Julija bo v Bavšici tudi tečaj za planinske inštruktorje in v začetku avgusta še tabor pionirjev planincev. Republiško prvenstvo v orientaciji bo v sredini junija. V avgustu pripravljajo mladinci tečaj za mentorje planinskih skupin in pa ledeniški izpopolnjevalni tečaj v Avstriji. Seminar za mentorje v VVZ bo oktobra, prav tako tudi republiško orientacijsko tekmovanje za Milovanovičev memorial. Novembra imajo v načrtu še seminar za načelnike MO, na katerem običajno sprejmejo smernice za naslednje leto.

Razvito planinstvo terja vzgojitelje
Tudi planinski organizaciji Poljske in Češkoslovaške imata stalni gorniški šoli

LJUBLJANA - Pojem za sistematično goriško izobraževanje je na zahoda tesno povezan z ENSA (Ecole Nationele de Ski d'Alpinisme) v Chamonixu, čeprav podobnih ustanov ne manjka tudi v drugih državah. Ponekod delujejo pri visokih šolah za telesno kulturo katedre za alpinizem, drugod imajo take in podobne (tudi polprivatne) ustanove v okviru planinske organizacije, ki imajo skoraj redno tudi državno podporo.
V ČSSR, kjer računajo, da imajo sedaj že več ko 7000 alpinistov, imajo nekakšno »državno« šolo v Starem Smokovcu, za katero prav sedaj grade posebno stavbo (proračun 10 milijonov Kčs). Imajo inštruktorje treh stopenj, ki jih usposabljajo v okviru fizkulturne šole na posebnih tečajih. Začeli pa so tudi z vzgojo trenerjev (vključenih je menda kar 120 izkušenih alpinistov) za katere traja šolanje ob delu tri leta. In če upoštevamo še profesionalne reševalce, ki delujejo v okviru njihove Horske službe ali pa Tatranskega nacionalnega parka (vseh je okoli 25), so pa prav tako gorski vodniki in vodijo posamezne preventivne akcije, pridemo do več kot presenetljivih številk. Seveda pa vsega tega aparata niso ustvarili čez noč ali iz želje po profesionalizaciji, temveč ga je terjala potreba - vse večji obisk gora in s tem povečano število nesreč.
Na Poljskem, kjer imajo alpinisti samostojno zvezo, v številnih klubih (gorskih in visokogorskih) pa prek 4500 članov, med katerimi so se nekateri specializirali tudi le na podzemlje, je položaj podoben. Stalno šolo imajo poldrugo uro hoda oddaljeno od njihovega centra v Zakopanem. V njej je stalno nastavljen inštruktor, pri posameznih akcijah pa sodelujejo še inštruktorji, ki so večinoma amaterji. Profesionalne trenerje (z diplomo fizkulturne šole) imajo namreč le trije najmočnejši klubi. Razen šole v koči Gonsilnicova, ki ima prostora za 32 tečajnikov in 10 vzgojiteljev, deluje pa v 6 ali 7 polmesečnih turnusih poleti ter 3-4 zimskih (sicer pa je koča na voljo tudi drugim alpinistom) pa imajo še klubske šole, v katerih vsako leto vzgoje po 700-800 začetnikov. Inštruktorji imajo tri stopnje, zanje pa vsako leto zveza pripravi dva tečaja po teden dni. Trenerje šolajo v Krakovu, na fizkulturni šoli, ki ima v okviru katedre za rekreacijo tudi poseben oddelek in profesorja za alpinizem. Šolanje traja (ob delu) dve leti, študentje pa imajo vsako leto tudi dvakrat po teden dni prakse v okviru izbranih vzgojnih akcij.

FRANCI SAVENC

Priznanja za uspešno delo
75 – letnica PD v znamenju delovnih načrtov - Akcije z Velenjčani

ŠOŠTANJ - V četrtek je bil v Kajuhovem domu v Šoštanju občni zbor planinskega društva, ki so ga pripravili ob 75 - letnici uspešnega dela. Marjan Oblak, podpredsednik PZS, je iz Ljubljane prinesel plaketo PZS, predsednik Savinjskega meddruštvenega odbora Adi Vidmajer pa je podelil priznanja in častne znake najbolj zaslužnim posameznikom
Med najpomembnejšimi sklepi občnega zbora so prav gotovo tisti, ki zadevajo srednjeročni program dela in akcijsko povezavo s PD Velenje. Skupne akcije bodo namreč še bolj utrdile pomen planinstva v tem delu Slovenije. Podrobnosti pa bo pripravil, seveda, novi UO, ki ga bo poslej vodil Evgen Drvarič, dosedanji dolgoletni predsednik Viktor Kojc pa bo podpredsednik.

F.S.
 

Oznake: ALP, AN, HIM
eXTReMe Tracker