Delo, Šport: ... Olimpijska odličja je dobilo pet alpinistov
Leta 1924. v Chamonixu, 1932. v Los Angelesu in 1936. v Berlinu so podelili pet zlatih kolajn za vrhunske dosežke - Prvi C. G. Bruce
LJUBLjANA - Pierre de Coubertin, oče modernih olimpijskih iger, je v svojih spominih opisal tudi prenekatere »dileme«, ki so se pojavljale med oblikovanjem iger. Med drugim pa je navedel, da je bila določena nagrada tudi za posebne dosežke v alpinizmu, kar pa so doslej izkoristili la trikrat, pa še ti primeri so že skoraj utonili v pozabo.
Od 25. januarja do 5. februarja 1924 je bilo v Chamonixu večje mednarodno tekmovanje v zimskih športih. In prav to tekmovanje, ki je bilo naknadno razglašeno za I. zimske olimpijske igre, je prineslo gornikom tudi prvo olimpijsko odličje. Ob vznožju Mont Blanca je zlato kolajno sprejel Edward Lisel Strutt, podelili pa so jo Angležu Charlesu Granvillu Bruceu (1866-1939), ki je bil tedaj v Himalaji. Pravzaprav bi morali napisati - ki je bil spet v Himalaji. Prvi odpravi se je namreč priključil že leta 1892. Bila je to tragična odprava Sira Williama Martina Conwaya na Nanga Parbat.
C. G. Bruce je služboval kot oficir v Indiji, kjer je bil med domačimi zelo priljubljen in se je naučil tudi njihovega jezika. Leta 1914 je postal poveljnik Gurkov, med prvo svetovno vojno pa je bil tudi ranjen. Leta 1920 pa se je kot brigadni general začasno demobiliziral. Tedaj se je pričelo tudi njegovo najuspešnejše alpinistično obdobje. V tistem času je veljal tudi za najboljšega poznavalca Himalaje in je že vodil številne odprave v Garhwal, Kumaon in Kašmir.
Leta 1922 je Bruce prevzel (čeprav star že 56 let!) skoraj pet mesecev trajajočo odpravo, na kateri so Mallory, Norton in Somervell dosegli na Everestu višino 8225 m, generalov nečak Geoffrey Bruce in stotnik Finch pa sta z aparati za dodatni kisik odstopila šele v višini 8326 m.
Med tretjo britansko odpravo, ki je bila na poti v letu, ko so Bruceu podelili kolajno, je le-ta zbolel in je moralo vodstvo predati Nortonu. Toda kljub temu je menda obljubil, da bodo med naslednjo odpravo prav to kolajno položili na teme najvišjega vrha na svetu. Do leta 1953, ko je na Mount Everestu (8848 m) prvič zaplapolala zastava, pa so na to že pozabili.
7. avgusta 1932 so stotisoči napolnili mogočno postajo Los Angelesa, kjer je bila pripravljena zaključna slovesnost X. olimpijskih iger (začele so se 31. julija).
In med serijo ceremonij se je zgodilo, da so dvignili tudi eno samo zastavo. Ni bilo ne drugega in ne tretjega, čast pa je veljala Toniju (23) in Franzu (27) Schmidu iz Münchna, ki sta v dneh od 31. julija do 2, avgusta 1931 opravila prvenstveni vzpon prek severne stene Matterhorna. Rešen je bil prvi izmed »treh velikih problemov Alp«, toda mlajši brat slovesne podelitve ni doživel. 16. maja se je smrtno ponesrečil v SZ steni Wiesbachhorna.
EDINA NAGRAJENKA - Hettie Dyhrenfurth.
PRVO ODLIČJE - General Charles G. Bruce
Zadnje (XI.) letne olimpijske igre pred drugo svetovno vojno so bile v Berlinu in na njih sta bila z zlato olimpijsko kolajno odlikovana mož in žena - Hettie in prof. dr. Günter Oskar Dyhrenfurth. Švicarski geolog in geograf je postal v alpinističnem svetu znan predvsem po svoji aktivnosti v obdobju 1930-34. V anale gorniške zgodovine se je zapisal z vzponi na tri sedemtisočake, dvakrat je bil na šest - in enkrat na pettisočaku, vrhov med 4000 in 5000 pa je oblezel kar 63. Prvenstvenih vzponov je zbral kar preko 60. Hettie Dyhrenfurth pa je bila najbolj ponosna na svetovni višinski rekord za ženske, ki ga je dosegla z vzponom na 6952 m visoki Pinnacle Peak.
Priimki Bruce, Schmid in Dyhrenfurth so torej tesno povezani z olimpijskimi igrami (in alpinizmom) in prav je, da se nanje v olimpijskem letu spet spomnimo.
A. B. - F. S.
Polemika o »novostih« se vztrajno nadaljuje
Izšla je tretja številka Alpinističnih razgledov - Žal majhna naklada - zanimivi opisi
LJUBLJANA - Zadnjo, tretjo številko »Alpinističnih razgledov« doslej in prvo v letošnjem letu, je neutrudnim sodelavcem Komisije za alpinizem PZS uspelo razmnožiti že v 300 Izvodih. Pa jih kljub temu ne bo dovolj. Zagotovljeni so samo za tiste, ki so se lani posebej odlikovali (brezplačno), za vodje in vzgojitelje, pa sodelavce in še nekatere najbolj angažirane. Večina jih bo seveda morala prek vodstev AO nakazati po 10 din za številko. Tak je zadnji sklep.
Polemike med alpinisti dolgo nismo bili deležni - tiste prave namreč, z jasno zapisano besedo, ne le ognjevite razprave širšega ali ožjega omizja. Sedaj se pojavlja že od uvodne številke in še ji ni konca. Bo prinesla odgovor na vprašanje, kaj je alpinizem, kaj je dovoljeno in kam vodi vse druge? Malo verjetno. Morda bi bila zato primerna še okrogla miza, AR pa naj bi za zaključek objavili njene sklepe.
Bine Mlač nadaljuje serijo »Veliki pionirji alpinizma« in v zadnji številki je nakazal kdo je oče plezalne vponke. Isti avtor je pripravil tudi nadaljevanje opisa Piz Badile. Posebnost pa je (alpinističen) opis Mokrice in Kompotele. Podatke o smereh, ki so jih doslej poznali le redki, je pripravil France Malešič.
O slovenski alpinistični literaturi (z letnico 1980) je nekaj misli »na rob« napisal Janez Bizjak. Želeti bi bilo, da bi sledile še podrobnejše ocene posameznih del, saj pravih recenzij takšnih, del skorajda ne poznamo (več).
V zveščku AR-3/80, ki ima skupaj 28 (ciklostiranih) strani formata A4, je še precej drugega zanimivega. Nekaj misli, pa tudi zajedljivih domislic, dva tehnična članka, pa uvodnik, kronika nekaterih vzponov v Alpah in že omenjeni polemični članki. Zanimivo za vse alpiniste, pa tudi druge ljubitelje gibanja v gorah. Zato je vodilo, naj bi AR krožili, ne pa obležali v predalih načelnikov.
F.S.
0 geografskem vidiku odprav po vsem svetu
Zanimiva seminarska naloga alpinista in študenta geografije Jurija Senegačnika - Devet poglavij na 83 straneh - Podobnih del še ni
LJUBLJANA - Da sta planinstvo in alpinizem resnično sestavni del našega vsakdana, vedno znova dokazujejo tudi seminarske in diplomske naloge, ki jih vse pogosteje pripravljajo študentje, navadno tudi sami navdušeni gorniki. Največ jih je bilo doslej na VŠTK, nepoznane pa niso niti v okviru študija geografije - zgodovine, geodezije, ekonomije, kemije.
Kaj pomenijo alpinistične odprave z družbeno-geografskega vidika? Na to pri nas doslej ni skušal odgovoriti menda še nihče in tudi v svetu podobna dela niso znana. Odprave so različne, tudi alpinizem, oziroma same oblike aktivnosti na področju delovanja se lahko med seboj zelo razlikujejo. Sicer pa je tudi vprašanje, kaj je alpinistična odprava, še celo pri nas in med samimi alpinisti, brez odgovora.
Jurij Senegačnik je s svojo nalogo opravil poskus klasifikacije odprav, zakonitosti v pojavljanju določenih odprav na posameznih področjih, in sicer v povezavi s fizično in družbeno geografskimi elementi, pa tudi učinkov odprav, trekkingov in izletov na pokrajino ter živelj v njej. Pri tem je imel največ težav s pomanjkanjem natančnih podatkov (pregledov) ali podobne literature te vrste. Doslej še nikjer na svetu namreč nimamo »zbirnega centra«, ki bi vodil evidenco nad takšno aktivnostjo, Te in podobne naloge dokaj zadovoljivo opravljajo kar pasionirani posamezniki, ki pa imajo seveda dovolj dela že z registriranjem, kaj šele, da bi vsakomur odgovarjali na njegova vprašanja. Podatki, ki jih je Senegačnik zbral (pretežno v American Alpine Journal), so za to nalogo nadvse izčrpni.
Seminarska naloga »Geografski vidik alpinističnega odpravarstva in drugih oblik visokogorskega alpinizma po svetu«, pri kateri je bil mentor prof, dr. Marjan Žagar, obsega kar 83 tipkanih strani in je razdeljena na devet poglavij. Med njimi je zelo zanimivo (čeprav bi terjalo morda tudi še največ piljenja in dopolnjevanja) tisto, ki govori o zgodovini odpravarstva. Bogato so obdelana področja, kamor se usmerjajo odprave; to so praktično vse celine, čeprav zdaj dominira Azija. Iz poglavja »Dežele, od koder prihajajo odprave«, pa za orientacijo le nekaj podatkov; naj večji del (20%) jih je z Japonske, pol manj jih imata Poljska in Italija, šele z odstotkom manj pa sodelujeta Velika Britanija in ZDA! Čeprav veljajo te številke le za zadnje obdobje in za dosegljive podatke, na nek način vendarle presenečajo. Kaj je osnovno vodilo aktivnosti te vrste?
FRANCI SAVENC
ALPINISTIČNE NOVICE
Smučarsko prvenstvo pod Raduho
Komisija za alpinizem je na zadnji seji sklenila, da bo letos tretje tekmovanje za smučarsko prvenstvo alpinistov pod Raduho. To bo nadomestilo VTK memorial, kar je tudi v skladu s predlogi, naj bi vsako leto po eno tekmovanje zamenjali. KA PZS je na isti seji sklenila tudi, naj bi letošnje turne smuke organizirali (po koledarju PZS) posamezni ljubljanski AO, nekaj pa jih bodo verjetno v svoj program uvrstili tudi drugi AO ter AS.
Iz zapisnika AO Rašica
Na občnem zboru alpinističnega odseka pri PD Rašica so sklenili, da jih bo še naprej vodil Jani Bele, tehnični pa bo Franci Pozvek. Lansko leto je 20 aktivnih članov opravilo 325 vzponov. Težišče dela pa bo tudi letos na delu s tečajniki. In še en zanimiv podatek: 13. januarja sta Tine Bucik in Lado Vidmar opravila prvo ponovitev (tudi prvo zimsko) Rumene diagonale v Nad Šitom glavi. Pričela sta pravzaprav že v soboto, pa ju je pregnalo slabo vreme. V nedeljo pa sta plezala še osem ur. O oceni (zgoraj A2) se povsem strinjata.
V nedeljo na Viševnik
Člani akademskega AO bodo organizatorji prvega letošnjega turnega smuka PZS. Cilj je Viševnik (2050 m) s Pokljuke, na programu pa je v nedeljo 17. t. m. Prijave bodo sprejemali v društvenih prostorih (Trg osvoboditve 1, soba 56) v četrtek od 19. ure dalje, kjer bo mogoče dobiti tudi vse informacije (v primeru večjega števila prijav bodo organizirali avtobusni prevoz). Ob 20. uri bo v istih prostorih predavanje Janeza Gradišarja o El Capitanu, ki je namenjeno tečajnikom, vabljeni pa so tudi vsi drugi.
»Ponorela ptica«
Zagrebški alpinisti Ilakovac-Kučinič-Vranjičan so 26. januarja preplezali v steni Cuciča umca (Mala Paklenica) novo smer, ki so jo imenovali Ponorela ptica (160 m, 3 ure, V/IV). Vodi po neizrazitem desnem grebenu, zgoraj pa po izrazitem žlebu.
Naše planine
Zaradi tehničnih težav je predzadnja lanska številka dvomesečne revije Planinske zveze Hrvatske ter BiH izšla šele pred kratkim. Prva številka letošnjega letnika računajo, da bo na voljo v začetku prihodnjega meseca Naročnina za letošnje leto je nespremenjena 150 din, pač pa uredništvo poziva vse naročnike in simpatizerje na prostovoljno povečanje predplačila (na naslov: Planinarski savez Hrvatske - 41000 ZAGREB, Kozarčeva 22).
Strokovna komisija za alpinizem pri ZTKO
Pri ZTKO Ravne že nekaj let uspešno deluje strokovna komisija za alpinizem, ki jo vodi Engelbert Vravnik, v njej pa sodelujejo zastopniki AO Črna, Mežica in Ravne ter AS Prevalje. V okviru te komisije je bil lani formiran tudi pripravljalni odbor za koroško alpinistično odpravo »Andi 80«, ki ga vodi Pavel Stropnik. Pripravili so razpis za izbor udeležencev, izbrana je tudi že skupina osi alpinistov (3 člani AO Črna, 1 član AS Prevalje in 4 člani AO Ravne), vodja Marjan Lačen in snemalec Milan Savelli ter dve rezervi. Dokončno morajo potrditi le še namestnika vodje.
Japonci s kitajske strani
Kot je znano, so Kitajci dovolili 30-članski japonski odpravi, ki jo bo vodil Eizaburo Nishbori, da letos spomladi poskusi priti na Everest s severne strani (sedemčlanski nemški odpravi pa na Xixabango-Šiša Pangmo. Manj pa je znano, da je med rekonosansom (??) v začetku lanskega oktobra trojica Kitajcev umrla pod snežnim plazom, ko so hoteli evakuirati enega izmed ranjenih Japoncev. Najvišja gora sveta je torej lani terjala kar šest žrtev!
Seminar o varstvu pred plazovi
Ljubljanska postaja GRS organizira o varstvu pred snežnimi plazovi, seminar ki bo v soboto 23. t. m. (s pričetkom ob 8. uri v predavalnici Filozofske fakultete, Aškerčeva 12, pritličje. Seminar je brezplačen in namenjen vsem, ki prihajajo v stik z zasneženimi gorami: Članom PD in še posebej AO, tečajnikom planinskih in alpinističnih šol, prav tako kot smučarskim vaditeljem in učiteljem, pedagoškim delavcem, tabornikom itd. Predavali bodo priznani strokovnjaki, in sicer o : nastanku ter preobrazbi snega ter lastnostih snežne odeje, o iskanju zasutih v plazu, organizaciji varstva pred snežnimi plazovi in najpogostejših poškodbah v zimskem času ter prvi pomoči. Podana bo tudi analiza nekaterih nesreč, ki so se zgodile zavoljo plazov.
V burji pod Everestom
Poljska alpinistična odprava, pod vodstvom A. Zavade, se je dokončno zbrala v baznem taboru 2. januarja. Ledenik Khumbu na jih je čakal mnogo bolj razrit, kot je navadno spomladi ali jeseni. Kljub temu so že 8. ja-nuarja postavili tabor 1 (6650 m) na začetku Zahodne globeli. Potem jim je slabo vreme hudo ponagajalo. 16. januarja pa je stal tudi že tabor 3 (7200 m) pod Ženevskim razom, »štirico« računajo, da bodo postavili na Južnem sedlu. In potem samo še tabor 5 ter poskus priti na vrh prvič pozimi.
Poljska odprava vzdržuje zvezo z Varšavo dvakrat tedensko po nekem radioamaterju v Kathmanduju. Toda Bogdan Janskovski, ki skrbi za te zveze, ima velike težave. Hud mraz (-25 stopinj), veter, ki večinoma brije s hitrostjo okoli 75 km/h, mu je enkrat že podrl anteno itd. Toda splošno mnenje je, da jim gre vendarle bolje kot ob prvem zimskem poskusu priti na Lhotse leta 1974. Poljska alpinistična zveza pa je aktivno navzoča tudi v glavnem mestu Nepala. Ob 20-letnici navezave diplomatskih odnosov so v Kathmanduju odprli razstavo »Poljaki v Himalaji,« 80 barvnih fotografij je prispeval njihov znani fotoamater Miroslav Visznewski, tekste pa urednik »Taternika« Josef Nyka. Na otvoritvi so bile navzoče tudi visoke politične osebnosti in Poljaki so še bolj okrepili svoj položaj.
FRANC NOVINC, letnik 1938, akademski slikar iz Godešiča pri Škofji Loki in udeleženec naše himalajske odprave, razstavlja še teden dni svoje slike v beograjski galeriji Doma omladine. Na ogled je 14 akrilnih platen, ki jih je Novinc naslikal v zadnjih treh letih. Med njimi so tudi štiri, ki jih je slikar oblikoval po povratku jugoslovanske alpinistične odprave Mount Everest 1979. Razstava bo odprta do 23. februarja.
( D, 13.2.80)
O DELU IN NAČRTIH PLANINSKEGA DRUŠTVA JESENICE
Prejšnji petek so se na letni skupščini sestali člani Planinskega društva Jesenice. Pregledali so delo v lanskem letu, pogovoril pa so se tudi o novih nalogah in načrtih.
Iz obsežnega uvodnega poročila je bilo moč razbrati, da so bili jeseniški planinci tudi v preteklem letu izredno uspešni. Upravni odbor društva je največ pozornosti namenjal vzgoji članstva, predvsem mladine, prizadeval pa si je tudi razširiti število članov društva.
Jeseniški planinci so se tudi lani udeleževali, pa tudi sami so organizirali tradicionalne pohode in sodelovali na prireditvah, na katerih so počastili dogodke iz naše revolucionarne preteklosti. Tako so se med drugim udeležili pohoda po poteh partizanske Jelovice v Dražgoše, spominskega pohoda na Stol, sodelovali so na proslavah v počastitev borb na Poreznu, Blegošu, Pokljuki in Kališču, poleg tega so se udeležili pohoda po graničarskih poteh, srečanja z zamejskimi planinci v slovenskem Pliberku, sami so pripravili srečanje planincev na Golici in še bi lahko naštevali.
Planinci so se vključili v akcijo za oddajo obveznic cestnega posojila za obnovo doma na Kredarici in gradnjo tovornih žičnic do omenjenega doma ter do Staničeve koče in Planike. Akcija zaenkrat ni najbolje uspela, saj so doslej zbrali precej manj obveznic, kot so računali. Ker akcija v letošnjem letu še poteka, bodo člani skušali zbrati še več obveznic za ta pomemben vseslovenski planinski objekt.
Ostala dejavnost jeseniškega planinskega društva je potekala po odsekih. Zelo delavna sta bila mladinski in alpinistični odsek. Alpinisti so v lanskem decembru organizirali samostojno odpravo na najvišji vrh v gorovju Mont Kenija in še na druge vrhove. Odprava je bila izredno uspešna, saj so alpinisti med številnimi vzponi opravili tudi sedem prvenstvenih. Mladinski odsek je uspešno izvrševal vse naloge, vse leto pa je resnično na vseh področjih potekala pestra dejavnost mladih planincev. Tudi markacijski odsek je imel veliko dela, saj so bile gorske poti zelo poškodovane zaradi obilnega snega. Uspešen pa je bil tudi odsek za varstvo narave. Gospodarski odsek se je v lanskem letu srečeval predvsem s problemi zaposlovanja delavcev na planinskih postojankah. V preteklem letu so se tudi začela pripravljalna dela za gradnjo koče na Golici. Računali so, da naj bi bila že v lanskem letu gotova tovorna žičnica, vendar je zaradi tehničnih ovir ni bilo mogoče postaviti. Sicer pa je sedaj predvsem veliko dela za pridobitev raznih soglasij in z idejnim projektom. V letošnjem letu načrtujejo, da bodo pričeli s pripravljalnimi deli in nabavo materiala. V kolikor bo letos mogoče dobiti sredstva in izvajalca del, bodo z gradnjo koče na Golici začeli prihodnje leto. Planinci v tem času gradijo tudi kočo pod Špičko, ki naj bi bila do konca letošnjega leta gotova. Poleg teh dveh novih planinskih postojank pa načrtujejo še eno novo, in sicer za Erjavčevo kočo na Vršiču, ki naj bi jo začeli graditi leta 1982. Delo na gospodarskem področju bo v prihodnje torej resnično obsežno. Poleg že omenjenih postojank imajo v načrtu še številna druga gradbena dela. Za potrebe električne energije za Tičarjev dom na Vršiču bodo morali zgraditi novo trafo postajo, poleg tega pa bodo v Tičarjevem domu zamenjali tud vsa okna, ki so dotrajana. Za to postojanko bodo v naslednjih letih morali rešiti tudi problem vode. Če izpade električna energija, je sedaj dom takoj brez vode. Da bi tudi ta problem rešili, bodo zgradili višinski rezervoar na Solni glavi. In še en gospodarski problem jih tare. Treba bo namreč zamenjati dotrajano telefonsko linijo od Kranjske gore do Vršiča. Iz teh skromnih besed o obsežni dejavnosti jeseniškega planinskega društva je moč razbrati, da člane v prihodnje čaka še večje in še bolj odgovorno delo. Odseki in odbori bodo tudi v prihodnje delali po sprejetih programih. Jeseniški planinci imajo voljo in postavljene cilje in upajo, da bodo vse naloge tudi uspešno uresničili. Ob tem pa tudi upajo na pomoč vseh drugih, ki lahko vplivajo na razvoj planinstva pri nas.
J.R. (14. 2. 1980)
PLANINE IN LJUDJE (13. 2. 1980)
Dan varstva pred snežnimi plazovi
Ljubljanska GRS postaja vabi na področni seminar o varstvu pred snežnimi plazovi, ki bo v soboto, 23. t. m. od 8. do 15. ure. Predavanja, ki jih bodo strokovnjaki s področja plazov in zaščite pred njimi popestrili s slikovnim materialom in diapozitivi, bodo v predavalnici v pritličju Filozofske fakultete, Aškerčeva 12 v Ljub-ljani. Seminar je priporočljiv za vse planince, pripadnike teritorialne obrambe, pedagoge, vodje raznih zimskih tečajev in šol v naravi.
Seminar za planinske inštruktorje
V koči Janeza Mencingerja pod Koblo bo 23. in 24. t. m., seminar za planinske inštruktorje v organizaciji mladinske komisije PZS. To je redno letno strokovno izpopolnjevanje in priprava na vzgojno izobraževalne akcije, zlasti tečaje za mladinske vodnike. Planinski inštruktorji morajo svojo udeležbo na seminarju potrditi najkasneje do 20 t. m. na PZS, zaradi rezervacije prenočišč. Zbor bo v soboto ob 15. uri v koči. Prevoz plačajo udeleženci sami oz. PD, ki jih na seminar sami oz. PD, ki jih na seminar pošiljajo, stroške seminarja pa MK PZS. Tema seminarja je priprava zimskega bivaka in pogovoro priročniku »Izvajanje letnih tečajev«. Poleg zimske obleke morajo imeti udeleženci obvezno s seboj še cepin, dereze in smuči.