Delo, Šport: ... Dober začetek sezone v težkih razmerah
Prvi zimski vzpon še pred iztekom leta - V ospredju so mladi, ki imajo za letos še velike načrte - Poskusi večinoma uspešni
LJUBLJANA - Težave s pošlo so bile krive, da je bila ocena začetka zimske sezone pretekli teden: brez aktivnosti zaradi nemogočih razmer. Pa vendarle ni bilo tako. Tisti, ki so se dobro pripravili in so poskusili, so večinoma tudi uspeli. Ne brez truda seveda.
Zadnja dva dneva lanskega leta sta Idrijčana Peter Poljanec in Slavko Svetičič preplezala Jesihovo smer v Šitah z izstopno varianto. V steni sta naletela na celoten spekter zimskih težav, od trdega ledu, do mehkega snega, ki se jima je udiral do pasu. Naslednji dan ju je oviral še hud veter. To je bila (po razpoložljivih podatkih) tretja zimska ponovitev. (Zapoznela je tudi novica, da so Poljanec, Svetičič in Černilogar - Danilo Sedej 29. novembra lani preplezali Levo rebro v Srebrnjaku in preprečili Zapotoški vrh.)
Brata Bogomir in Janko Humar (AO Bohinj) ter Ivan Rejc (Soški AO) so 2. in 3. t.m. preplezali zahodno steno Vršaca, visoko okoli 1000 m. Vstopili so po Direktni smeri (št. 673) in nadaljevali po varianti Juvan-Sazonov. Pod vršnim delom stene so morali bivakirati, naslednji dan pa so srečno izplezali po Ceklinovi (674) smeri. Razmere so imeli zelo težke. Spodaj se skale skoraj ni videlo izpod snega in ledu, v osrednjem delu so rili skozi kupe pršiča in le zadnji del, najbolj strm, je bil spihan, zato pa so morali z vsakega oprimka očistiti led. Za popestritev pa jim je termometer kazal - 20 stopinj. Vsega so plezali 17 ur.
Stane Belak je 2. t.m. sam preplezal Slovensko smer v Steni. Spodaj je plezal levo od kaminov, sneg je bil mehek in se je prediral, zgoraj pa so bile razmere precej boljše. V Vrata se je vrnil za Cmirom. V soboto 5. t.m. pa je z Zvonetom Drobničem v 7 urah in pol preplezal še Centralno v Brani. Sestopala sta že ponoči.
Iz AO Rašica pa so sporočili, da sta Niko Novak in Franci Pozvek 3. in 4. t.m. preplezala Smer čez plošče v Vrhu kraj sten (IV+). Plezala sta 10 ur. Udeleženci alpinistične šole, bilo jih je 13, pa so dan kasneje opravili turo po grebenu Grintavca.
France Malešič pa je v nedeljo 5. t.m. sam preplezal grapo Jermenco med Kompotelo in Jermanovim turnom. V spodnjem delu poteka smer po lovskem prehodu iz Kurje doline skozi Kovačnico (I), grapa sama pa ima naklonino 35-45 stopinj, eno mesto pa 55-60 stopinj. Višina 900 m, čas plezanja tri ure in pol. Za Jermenco so podatki, da jo je prvi preplezal že Bos pred sto leti, zimskega obiska pa, kot kaže, doslej še ni imela.
F. S.
Bogat koledar tekem
Mladinska komisija PZS je sprejela načrt orientacijskih prireditev
LJUBLJANA - V koledarju mladinske komisije PZS za orientacijska tekmovanja za prihodnje leto je šest področnih tekmovanj, slovensko prvenstvo in Milovanovičev memorial, k temu pa je potrebno prišteti še planinsko državno prvenstvo, ki sodi v okvir PZJ.
Za področje Koroške, mariborske regije in Pomurja bosta organizatorja kvalifikacijskih tekmovanj PD Ruše (20. aprila) in PD Ravne (24. maja). Za ljubljansko, primorsko in gorenjsko regijo bosta tekmovanji pripravili PD PTT iz Ljubljane (20. aprila) in PD Postojna (18. maja - Vojkov memorial). Za Celje, Zasavje, Posavje in Dolenjsko pa bosta prireditelja PD Dol pri Hrastniku (na dan srečanja zasavske mladine) in PD Novo mesto (I. junija - Trdinov pokal). Milovanovičev memorial bodo prihodnje leto (12. oktobra) izvedli taborniki, slovensko prvenstvo v orientaciji za planince pa bo od 13. do 15. junija, kraj pa bodo še določili.
Danci računajo na Broad Peak
Čeprav Danci nimajo svojih gora, niso brez alpinistov. In ker jim predseduje naš rojak Dolfi Rotovnik, smo z dogajanji pri njih tudi dokaj na tekočem. Lani so bili v Pamirju, toda zaradi slabega vremena se niso povzpeli le na Pik Lenin. Dva sta bila na Nunu (7137 m) v Himalaji. V treh dneh sta se iz baznega tabora povzpela po severnem grebenu (tretja ponovitev). Ta ekipa letos računa na Broad Peak. Če uspejo , bo to njihov prvi osemtisočak (to bi veljalo za vso Skandinavijo). Za Grenlandijo pa Rotovnik poroča, da ni posebnih novosti. V najbolj zanimive predele, kjer je še veliko alpinističnih možnosti (s prvenstvenimi ambicijami), je sila težko priti zaradi obalnega ledu. Helikopterji pa so dragi in ponekod jih je tudi težko dobiti.
PD Delo ima svoje glasilo
Pri tem planinskem društvu je izšla že devetnajsta številka
LJUBLJANA - Planinsko društvo Delo je bilo ustanovljeno 16. februarja 1971, kot sekcija PD Ljubljana-matica pa je delo zaživelo dve leti prej. Od začetnih 75 članov se je število članstva povzpelo na 357 v lanskem letu. Že dve leti imajo tudi patronat nad planinsko sekcijo na OŠ dr. Vita Kraigherja.
Posebnost njihovega pestrega dela je prav gotovo »Planinski bilten«, ki je pred dnevi izšel že devetnajstič. Res je, da imajo takorekoč idealne (grafične) možnosti, ki jih znajo vsestransko tudi izkoristiti, toda brez delavoljnih članov vseeno ne bi bilo nič. Tako pa njihove rubrike: Planinski leksikon (tokrat posvečen Everestu), Z naših izletov, Tekmovanja, Planinska srečanja, Izobraževanje, Alpinistične vesti in Dokumentacija seznanjajo članstvo ne samo z dogodki v društvu, temveč mnogo širše. In ker imajo pač možnosti, v bilten občasno vključijo tudi kako reprodukcijo. Tokrat je to Pernhartova »Špikova skupina«. Seveda pa so ilustrirani tudi tiskani članki, ki se vrste med ciklostiranimi te kar 38 strani obsegajoče edicije velikega formata. Glasilo je uredil predsednik IO PD Janez Porenta.
F. S.
ALPINISTIČNE NOVICE
Novo vodstvo
Škofjeloški AO je imel 27. decembra občni zbor, na katerem so med drugim izvolili tudi novo vodstvo. Načelniško mesto je prevzel Franc Langerholc, njegov namestnik bo Franc Vidic, gospodar pa Jože Balon. Tudi ugotovitev, da so z lansko sezono zadovoljni ima primerne pokazatelje: 22 aktivnih Članov je opravilo skupno 431 alpinističnih tur.
Tudi v Avstriji preveč nesreč
Pravijo, da je bilo lansko leto po številu smrtnih nesreč v Avstriji rekordno. V vseh Alpah je leta 1978 izgubilo življenje 652 ljudi, od tega v Avstriji kar 216, 640 pa je bilo lažje ali težje poškodovanih. Za lansko leto pa menijo, da je bilo nesreč celo za 20% več.
Hannes Gasser, vodja alpinistične šole v Innsbrucku trdi, da bi bilo mogoče preprečiti devet od desetih nesreč. Vse preveč je planincev, ki precenjujejo svoje sposobnosti. Nesreče se dogajajo največ zato, ker so obiskovalci gora neizkušeni in nepravilno opremljeni, je k temu dodal vodja odprave na Mount Everest Wolfgang Nairz.
Gorski vodniki (vseh je 340) najbolj kritizirajo neresnost. V gore ne hodimo zato, da bi si pridobili kondicijo, kondicija je potrebna, da bi v gore hodili! Poseben problem pa predstavljajo udeleženci osnovnih tečajev v okviru šol (teh je v Avstriji kar 37). Nekaj dni v eni od takih šol je pač premalo za opravljanje samostojnih tur.
Planinstvo je lep in zdrav šport, toda tako kot v vseh aktivnostih , bi ljudje morali razumeti, da se prek noči ne postane vrhunski alpinist. Nevarnosti so prevelike.
Pogumni načrti
Poljski alpinisti so znani kot eni vodilnih na svetu. Načrtno izbirajo ture, njihove odprave so usmerjene k najpomembnejšim ciljem in njihova baza je dovolj široka. Že nekajkrat smo poročali o njihovi odpravi, ki bo poskušala priti na Mount Everest (kot prva!) pozimi. Spomladi ji bo sledila takoj druga, ki ima v načrtu še deviško Južno rebro.
Toda to ni vse. Te dni so poslali v Zahodne Alpe dve skupini po štirih mladih a preizkušenih plezalcev. Njihov cilj sta stena Grandes Jorasses - smer Desmaissona in Eiger. Šest obetavnih pa so poslali na Škotsko, da v tamkajšnjih »ledenih slapovih« izpopolnijo ledno tehniko.
Resnično ambiciozne načrte pa imajo v tujih visokih gorah. KW iz Vroclava je že dobil dovoljenje za vzpon na Manaslu (8156 m), in sicer po 1200 m visokem južnem rebru, ki bo tehnično izredno zahtevno. Vodja bo znani varšavski alpinist Januš Kurczab. KW iz Lodza pripravlja odpravo (vodja Jerži Mihalski) na Anapurno II (7937m). Njihov cilj je 2000 m visoko južno rebro, tehnično prav tako zahtevno. Speleološki klub (tudi ti so vključeni v Federacijo alpinizma) iz Gdinja pa ima obljube za Trivor (7720 m) oz. Disteghil Sar z znanim južnim vrhom (okoli 7200 m). Precej poljskih odprav pa še nima vseh potrebnih dovoljenj, oziroma ima cilje v drugih gorstvih kot npr. ženska odprava na K 2.
Nov uspeh Boardmana
Znani angleški alpinist Peter David Boardman (29), znan iz JZ stene Everesta, je v lanski pomonsunski sezoni z dvema tovarišema spet opravil pomemben vzpon v Himalaji. Povzpeli so se na doslej še neosvojeni južni vrh Gaurisankarja, visok okoli 7000 m.
Rekordno število odprav
Po poročilih tujih alpinističnih revij sta bili lanski sezoni v Himalaji rekordni. Samo v Nepalu jih je bilo pred monsunom 21, po njem pa celo 25, če upoštevamo le najpomembnejše, tiste, ki so imele za cilj sedem in osemtiso- čake.
Bodo potrdili ime Pik Jugoslavija?
Letos je bilo v Pamirju spet opravljenih nekaj vzponov na vrhove, za katere poznavalci menijo, da so bili še deviški. Poljaki so se vzpeli na enega izmed njih, visokega 5400 m po SV Steni (IV-V). Poimenovali so ga (če je uradno potrjeno ne vemo) Pik Polska. Na drugi strani Jazgulemske doline so podoben vzpon opravili Bolgari. Pik Bolgarija je visok 5666 m. Kaj pa naša odprava, ki je bila letos med najbolj uspešnimi?
Brata Arh in Kovač so se 23. julija lani kot prva povzpela na še neimenovani vrh - Kota 5741. Lep in markanten vrh predlagajo, naj bi se imenoval Pik Jugoslavija, Bence, Frantar in Sabolekova pa so se povzpeli še na eno deviško koto, za katero predlagajo, naj bi se imenovala Pik Marička.
Podatke posredovati do 25. t. m.
Komisija za odprave v tuja gorstva PZS je zaradi tehničnih težav razposlala prijavne obrazce, ki naj bi jih izpolnili kandidati za odpravo v južno steno Lhotseja (8501 m) šele pretekli teden, zato je rok prestavljen na 25. t. m. Upoštevali so tudi lanskoletne okvirne prijave. Komisija za alpinizem PZS pa je sprejela sklep, naj bi prišli v ožji izbor le tisti, ki imajo potrjen razred (vsaj republiški). V tem mesecu se bo sestala tudi koordinacijska komisija za odprave PZ Jugoslavije, za novega predsednika pa je predlagan Aleš Kunaver.
Italjjansko-nepalska odprava
V letošnji spomladanski sezoni bo poskušala vzpon na Everest odprava, v kateri bo sodelovalo 26 Italijanov (organizator CAI za Benečijo, udeleženci tudi iz Trsta in Gorice) in 14 Nepalcev, v glavnem absolventov tečaja za gorske vodnike, ki so ga vodili naši inštruktorji. Vodja bo Francesco Santon, nepalskega dela pa Kumar Pradip (26), kapetan Ghurkov. Zanimivo je, da bodo v odpravi sodelovale tudi štiri Italijanke in tri Nepalke, še posebej pa, da vztrajno vabijo dr. Jožeta Andloviča.
Konec meseca v Novo Zelandijo
Čeprav še čakajo na novozelandski in avstralski vizum, računa vodja naše prve odprave v Novo Zelandijo Tomaž Jamnik, da bodo lahko poleteli 24. t. m. V ekipi je prišlo do spremembe, namesto Maričke Sabolek bo v njej Janez Benkovič, na lastne stroške pa se jim je pridružil še Dušan Kukovec (Šaleški A O). Osnovno področje njihovega delovanja bo skupina okoli najvišjega vrha M t. Cooka.
V prostorih Planinskega društva Radovljica v radovljiški graščini je alpinistični odsek društva pod vodstvom Zvoneta Andrejčiča, udeleženca zmagovite jugoslovanske odprave na Mont Everest, organiziral prejšnji mesec začetek predavanj na alpinistični šoli. Predavanja bodo vsak četrtek do spomladi nato pa praktične vaje v stenah. Prijavljenih je zaenkrat le osem mladih alpinistov, kar je znatno pod pričakovanjem organizatorjev.
( Ž - 10. 1. 1980 )
PA ŠE TO
AMATERSKO VODSTVO — Planinsko društvo na Bledu vzorno upravlja svojo planinsko kočo na Lipanci. Pravijo, da so lani iztržili kar 40 tisoč dinarjev ostanka dohodka.
Drugače pa je z bližnjim Šport hotelom, ki ima že vrsto let izgubo. Zato bi Blejčani lahko predlagali, da naj planinci tudi v tem hotelu prevzamejo krmilo v svoje roke, saj bi najverjetneje prej pomagali hotelu kot vsi sanacijski programi skupaj.
( D 13. 1. 1980 )
Novo PD pod Krimom
LJUBLJANA, 23. — V petek, 11. januarja, je s svojim delom začelo nov planinsko društvo Podpeč-Preserje. Glede na precejšnjo udeležbo, ustanovnemu občnemu zboru je namreč prisostvovalo 85 krajanov, niso pretirana pričakovanja, da bo planinska dejavnost na južnem obrobju Ljubljanskega barja dosegla pomembne razsežnosti, od zdrave aktivnosti v naravi pa tja do vzgoje in varstva okolja. Ta pričakovanja potrjuje tudi sprejet program dela, ki predvideva vrsto izletov v gore (enkrat v mesecu), zimske obdobje pa naj bi po programu popestrili s planinskimi predavanji. Desetčlanski upravni odbor PD Podpeč-Preserje bo v tem začetnem obdobju vodi! Marko Goršič, omeniti pa moramo, da bosta pri društvu delovali tudi mladinska in pionirska sekcija.
Ustanovni občni zbor je slovesno zaokrožil in zaključil Stane Belak- Šrauf, ki je zbranim planincem z barvnimi diapozitivi in z besedo vznemirljivo opisal svoja doživetja na letošnjem »jugoslovanskem Mt. Everestu«.
ALPINISTIČNI KOTIČEK
TEČAJNIKI NA SNEGU
Ob novoletnem praznovanju smo imeli sicer prekrasno vreme, za vzpone v gorah pa razmere niso bile ugodne. Sneg je bil nesprijet, vdiralo se je nad koleno in je obstojala nevarnost pršnih plazov, mestoma pa so grozile klože.
Alpinisti so preživeli praznike v veselem razpoloženju v Logarski dolini, nekateri na Klemenči jami, drugi zopet na Okrešlju. Po uspeli plezalni sezoni nekaj družabnosti ne škoduje. Knez Franček seveda tudi tokrat ni iskal prazničnosti po vzoru drugih, novo leto je dočakal na svoj način. 2. januarja je v solo vzponu preplezal deviški zahodni del severne stene Planjave. Smer poteka desno od Celjske smeri, se v spodnjem delu umika desno od navpičnih plošč, nato pa sledi izrazitemu žlebu do Malih bab na Kamniškem sedlu. Višina smeri 800 m, naklonina 35°- 40°. Knez je tako že v prvih dneh novega leta začel serijo prvenstvenih vzponov po svoji stari tradiciji. Za lansko sezono je prejel od Komisije za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije posebno priznanje, saj je bil s 34 prvenstvenimi smermi najuspešnejši »novator« med slovenskimi alpinisti.
Skupinski vzpon nad Okrešljem
Še zakasneli podatek: 28. decembra 1979 sta v izredno slabem vremenu (sneg in dež) plezala Knez Franček in Zupan Jože v Paklenici, kjer sta oba v solo vzponih ponovila v Kuk Skradelinu Figo III/II, Tinino smer III do IV
in izpeljala prvenstveno Turško smer IV. Vse smeri sta plezala v enem dnevu, za nameček pa je Knez preplezal še Celjski steber v Čuku IV in sestopil po Kaminski smeri, III. Vidi se, da oba plezalca jemljeta trening za ameriške Yosemite »krvavo resno«, kar pa ni čudno, saj bosta tam pod steno, ki slovi po ocenah do VIII. težavnostne stopnje.
V nedeljo, 13. januarja je bil prvi pohod z novimi tečajniki plezalne šole. 18 tečajnikov in 6 članov je vadilo zimsko plezalno tehniko v strminah Mrzlega dola nad Okrešljem. Dan prej je zapadlo 20 cm novega snega na 1 meter podlage in tako so se lahko vsi učili o nevarnostih pršnega plazu kar »v živo«.
Plezalna šola poteka po načrtu. S praktičnimi vežbami plezalne tehnike se bo šolanje že ta četrtek preselilo iz Tremarij v telovadnico gimnazije, predavanja pa tečejo nemoteno vsak četrtek od 18. do 19. ure v društveni pisarni. Dosedanje teme: planinska organizacija, razvoj alpinizma, plezalna tehnika, oprema, nevarnosti v gorah, opis vzpona, težavnostne stopnje. Ostaja še precej snovi, ki bo obravnavana do spomladi, ko se mladi preselijo v drugo polovico, v »pravo« šolo nad Okrešljem in Korošico.
CIC ( 17. 1.1980 )
Zadnji sneg je povečal nevarnost snežnih plazov
Nevarna so zlasti področja napihanega in stisnjenega snega - Otoplitve nevarnost še povečujejo
LJUBLJANA, 8. januarja - Novo leto nam je prineslo nekajdnevno lepo, suho In precej mrzlo vreme, ki je bilo ugodno za izlete in smučanje. V soboto popoldan pa se je pričeto ponovno oblačiti in v večernih, oz. nočnih urah so vso Slovenije zajele padavine. Snežilo je povsod razen v Primorju, kjer je deževalo.
Prve dni tega tedna je na Kredarici, pa sploh v višinah prek 2000 m, pihal orkanski severozahodnik. Neredko je v sunkih dosegal najvišjo, t. j. 12. stopnjo po Beaufortovi lestvici, kar ustreza hitrosti 118 in več km na uro.
Temperature zraka, ki so bile predvsem v višjih legah nizke Že ob koncu leta, saj se je n. pr. na Kredarici zadnjega decembra gibala temperatura med -13 in -16°, so se še zniževale in ustavile 2. januarja pri -20°. V jutranjih urah, 3. januarja pa se je pričelo na Kredarici ogrevati in v naslednjih 48 urah se je dvignila temperatura na samo -2°. Nižje lege je ogrevanje zajelo šele naslednji dan. Temperature zraka pod —10» v tem obdobju niso bile redke. Na Gorenjskem se je ohladilo celo na -20°.
Sobotni porast temperature je že nakazal poslabšanje vremena in skupno je v soboto in nedeljo zapadlo v gorah komaj 5-20 cm snega. Ta sneg ni bistveno obogatil snežne odeje ki je merila danes (8. jan) na Jezerskem 36 cm, v Planici 70 cm, na Vršiču 140 cm, na Komni 160 cm, na Kredarici 230 cm in na Kaninu - Prestreljeniških podih 240 cm. Jutranje temperature pa so bile -8° na Predelu, -9° na Komni in na Vršiču, -10° na Jezerskem, -11° v Planici in na Kaninu ter -14° na Kredarici.
Sneg, ki je zapadel v zadnjih dneh, je naletaval ponekod na močno osrenjeno ali celo poledenelo podlago pri nizkih temperaturah in se zato z njo ni sprijel, kar je povečalo nevarnost pred snežnimi plazovi. Močni vetrovi pa so gradili zamete in pasti. Nevarnost pred plazovi je trenutno zmerna.
Za alpinista se je prva zimska plezalna tura srečno končala
Milana Černilogarja, alpinista iz Idrije, so danes dopoldne s helikopterjem prepeljali v jeseniško bolnišnico - Včeraj popoldne si je pri sestopu skozi Jugovo grapo dvakrat zlomil nogo
GOZD MARTULJEK, 14. januarja - Danes dopoldne je pilot helikopterja pripeljal na streho jeseniške bolnišnice 24-letnega Milana Černilogarja, alpinista AO Idrija. Včeraj popoldne okrog 13. ure si je Milan pri sestopu skozi Jugovo grapo z Dovškega križa (2531 m) dvakrat zlomil levo nogo. Prijatelja sta ga privlekla do bivaka in po nudenju prve pomoči odšla v dolino po pomoč. V uspešni reševalni akciji so sodelovali vsi kranjskogorski gorski reševalci in pilot helikopterja Drago Kanželj ter mehanik. Reševanje so zaključili v treh urah, brez pomoči helikopterja RSNZ pa do noči reševalci še ne bi bili s ponesrečencem v dolini.
Milan Černilogar je pred vrati mavčarne v jeseniški bolnišnici povedal, kaj se je v soboto in nedeljo dogajalo v Jugovi grapi.
»S prijateljema, Petrom Poljancem in Slavkom Svetičičem smo v soboto pregazili sneg do bivaka 3 za Akom. Vsi smo člani alpinističnega odseka iz Idrije. Sklenili smo, da v nedeljo naredimo zimski vzpon skozi Amfiteater, da se povzpnemo na Dovški križ in nato sestopimo skozi Jugovo grapo nazaj do bivaka. Opremljeni smo bili dobro, pa tudi nekaj izkušenj že imamo za seboj,« je dejal Milan, ki dela kot orodjar v cerkniški ETI.
Razmere v gorah so bile konec tedna primerne za zimske vzpone, čeprav je veliko napihanega snega na poledeneli podlagi. Milan je prvo leto alpinist, sam pravi, da mu zimski vzponi in ledena tehnika ne povzročata težav, in je tudi med tistimi, ki v republiškem merilu nabirajo točke za kategorizacijo.
»Ko smo se vzpenjali skozi Amfiteater s pomočjo derez in cepinov, je Slavko izgubil med vzponom rokavico. Vrnil se je, da jo najde in dejal, da naju bo počakal v bivaku med macesni. S Petrom sva odšla na vrh Dovškega križa in začela sestopati po Jugovi grapi. Ta smer je ocenjena z drugo težavnostno stopnjo, poleti seveda. Peter je bil pred menoj. Skočil je. Tudi sam sem se odgnal čez ledeni »skok«, toda ko je dereza zgrabila led pod napihanim snegom, je bila obremenitev na levo nogo prevelika in omahnil sem, pravi Milan.
Po nesreči je Peter nekaj časa vlekel Milana po snegu in klical Slavka v bivak. Toda sneg je dušil klice na pomoč. Peter je odhitel do bivaka in se s Slavkom ter vrečo vrnil k prezeblemu Milanu, imobilizirala sta mu levo nogo in ga začela počasi spravljati proti Aku. Bilo je težko, toda pozno popoldne so bili v bivaku. Zakurili so, si skuhali čaj in juho. Oba alpinista sta odhitela v dolino po pomoč. Zvečer sta bila v Martuljku in na Jesenicah. Zjutraj se je zbralo deset kranjskogorskih reševalcev z vso opremo v Martuljku. Zaprosili so za helikopter, kajti brez njega bi akcijo danes težko zaključili.
Pilot je bil z Milanom, ki je dobro prebil noč v bivaku, ob 10.30 uri že na strehi jeseniške bolnišnice.
»Ne najdem besed, da bi se zahvalil pilotu in vsem ki so mi pomagali, da se je moja letošnja prva zimska tura tako srečno končala«, je posebej poudaril Milan.
MIRKO KUNŠIČ
Uspešni reševalci
Pri sestopu skozi Jugovo grapo si je 24-letni Milan Černilogar iz Idrije dvakrat zlomil nogo. Prva zimska plezalna tura mladega alpinista se je srečno končala predvsem zaradi hitre in učinkovite akcije kranjskogorskih gorskih reševalcev in dragocene pomoči helikopterja RSNZ, s katerim so danes dopoldan ponesrečenca prepeljali v jeseniško bolnišnico.
(Foto: Mirko Kunšič)
Izginil v triglavskem pogorju
BOHINJSKA BISTRICA, MOJSTRANA, 18. januarja - Gorski reševalci iz Bohinja in Mojstrane so danes odšli iskat 22. letnega Marka Šurca, alpinista, doma iz Bohinja. Danes so namreč dobili obvestilo, da Marka ni domov. Pred štirimi dnevi, je odšel Marko Šurc proti triglavskem pogorju. Iskalno-reševalno akcijo so zastavili z dveh smeri. Mojstrančani gazijo že od opoldneva globoki sneg proti Aljaževemu domu v Vratih in bodo po štirih urah utiranja gazi do noči že v Vratih. Bohinjski reševalci pa gredo proti Velemu polju, z njimi je tudi miličnik z lavinskim psom. Zvečer se bodo posvetovali in se nato odločili, kako bodo jutri nadaljevali reševanje.
Alpinist, ki ga iščejo, je izkušen in vsi upajo, da si je med snežnim neurjem poiskal zavetje. To je že druga letošnja akcija v gorah.
M. K.
Triglavska stena še ni izdala skrivnosti
Gorski reševalci iz Bohinja in Mojstrane že nekaj dni iščejo pogrešanega alpinista Marka Šurca - Brez pomoči helikopterja RSNZ
MOJSTRANA, 20. januarja - Gorski reševalci Bohinja in Mojstrane so naredili vse, da bi našli in rešili 22-letnega Marka Šurca iz Srednje vasi v Bohinju. Gosta megla v soboto in nedeljo je posadki helikopterja RSNZ onemogočila, da bi poletela v Vrata. Pogrešani alpinist Marko Šurc je bil v ponedeljek popoldne v Mojstrani in se je napotil proti Vratom. Doma je povedal, da se bo v četrtek vrnil. Dekletu je pustil skico zahtevne smeri v severni Triglavski steni in zarisal tudi, kod bi se umaknil, če bi ga stena zavrnila. Marko se je namreč odločil, da v zimskih razmerah prepleza Dolgo Nemško smer v Triglavski steni. Starši so v petek dopoldne obvestili miličnike, ki so organizirali gorske reševalce iz Bohinja in Mojstrane.
POSVET PRED ODHODOM - Gorski reševalci iz Mojstrane in Bohinja navkljub zavzetemu iskanju še niso našli nobene sledi za pogrešanim alpinistom. Iskanje je otežkočeno tudi zaradi vremena, saj nizka oblačnost in megla ne dovoljujeta, da bi reševalcem priskočil na pomoč še helikopter RSNZ. (Foto: Mirko Kunšič)
Deset reševalcev iz Bohinja je v petek popoldne začelo utirati gaz proti Uskovnici in naprej proti Velemu polju. V skupini je bil tudi miličnik z lavinskim psom. Ponoči so prespali v eni od koč in v soboto iskali naprej. Toda sledi za Markom niso našli. Šli so do Bohinjskih vratc (1979 m), toda brezuspešno. Popoldne so mimo Velega polja utrujeni odšli po gazi v dolino.
Obvestilo o Marku je vodilo mojstranške reševalce v petek skozi zasneženo dolino v Vrata. Zvečer so pregazili globok sneg do doma, pregledali vse koče ob poti, toda alpinista niso našli. Nedaleč proč od Aljaževega doma so ugotovili, da je v zimskem bivaku nekdo predremal noč. Drugi dan so ponovno odšli s smučmi v Vrata in osem reševalcev je utiralo gaz proti vznožju zasnežene in zapihane severne Triglavske stene. Kmalu se je vzdignila tudi megla, tako da so z daljnogledi začeli pregledovati steno. V torek dopoldne je začelo snežiti in debelina novega snega je hitro naraščala. V noči s srede na četrtek je ponovno snežilo in osem centimetrov pršiča je povečalo nevarnost snežnih plazov.
»Klicali smo Marka. Če je v steni bi nas moral slišati«, je v soboto zvečer pripovedoval Franc Lakota, izkušen reševalec iz Mojstrane.
»Toda odmevi naših klicev so prožili pršne plazove. Trenutne razmere so izredno neugodne. Tudi sami smo prerezali nekaj manjših plazov, ki so šelesteče polzeli mimo nas. Več ur smo bili pod steno. Klicali smo in iskali. Vsako plezanje po Dolgi Nemški bi bilo za reševalce usodno« nadaljuje Mojstrančan.
| Marko Šurc, Janko Humar, Janko Arh, Pavel Oman in Lojze Budkovič, vsi alpinisti AO Bohinj, so od 19. do 23. decembra pred tremi leti prvi v dveh navezah prečili Zlatorogove police v Severni Triglavski steni. Marca leta 1978 pa so Humar, Arh in Šurc preplezali Triglavsko steno. Drugi dan sta se Janko Arh in Marko Šurc s smučmi spustila po steni vse do vstopa v steno. |
V soboto so prišli v Mojstrano Markov brat, dekle in njegova prijatelja Janko Humar in Janko Arh. Zvečer so se usedli in se pogovorili o tem, kako poteka reševanje in izvedeli tudi nekaj podrobnosti.
»Rekel je, da bo sam preplezal Dolgo Nemško v steni. Računal je, da bo v steni dvakrat bivakiral in da bo v četrtek že pri meni v Ljubljani,« je povedala Marjanca. Pri njej je pustil skico smeri in predvidene umike, če mu stena popije moči.
»Že lani je pozimi poskušal preplezati to smer. (Ocenjena je s tretjo alpinistično težavnostno stopnjo v spodnjem in s četrto stopnjo v zgornjem delu. Smer je visoka 1200 metrov. Alpinisti jo preplezajo v osmih urah. Vse to velja seveda za plezanje poleti, oziroma takrat, ko v smeri ni snega). Toda stena ga je zavrnila. Najbolj se je bal dveh kaminov v zgornjem delu smeri. Toda bil je izkušen plezalec, alpinistični inštruktor, pripravnik GRS«, pravijo potrti prijatelji. V njih tli upanje. To si želijo tudi reševalci. Kolnejo meglo in se dogovorijo za nedeljsko iskanje.
Nedeljsko jutro v Triglavskem pogorju ni kazalo nič dobrega. S Kredarice so sporočili, da je oblačno in da meteorologa nista dobila obiska. Vsi upajo, da je Marko le priplezal in izstopil iz stene in si zavetje poiskal na Kredarici. Mogoče je v zimski sobi na Staničevi koči. Do tja lahko v teh razmerah prileti edinole pilot s helikopterjem. Čaka pripravljen na Brniku. Toda megla ne dovoljuje poleta v Vrata. Pristajališča so urejena. V Mojstrani, Vratih in na robu Triglavske stene. Nevarnost plazov se še povečuje. Toda kljub vsemu tli upanje. Saj je Marko odličen alpinist.
MIRKO KUNŠIČ
Za planincem še ni sledi
MOJSTRANA, 22. januarja — Marka Šurca, 22-letnega alpinista ni v zimski sobi Staničevega doma (2332 m). Tako so povedali mojstranski reševalci, ki so se danes ob pol štirih popoldne vrnili s Triglavskega pogorja. Včeraj je odšlo pet najbolj izkušenih reševalcev s smučmi skozi Krmo in naprej proti Staničevi koči. Noč so predremali v lovski sobi in danes po globokem snegu ter zametih in ob močnem vetru prišli dopoldne do Staničevega doma. Toda njihovo upanje, da bi našli Marka, je splahnelo. V zimski sobi ni sledu o njem. V ponedeljek 14. januarja je odšel izkušeni alpinist v Mojstrano in naprej proti Vratom. O tem smo v Delu poročali že v soboto in ponedeljek, Marko je sam hotel preplezati severno Triglavsko steno po Dolgi Nemški smeri v zimskih razmerah. V četrtek se ni vrnil domov, in v petek so ga šli iskat najprej reševalci iz Bohinja, nato pa še Mojstrančani. Iskanje bodo nadaljevali tudi s helikopterjem, ko se bo vreme ustalilo.
M. M.
Upanja, da je Marko še živ, ni več
MOJSTRANA, 27. januarja - Marka Šurca, 22-letnega Jeseničana tudi v soboto, kljub temeljitemu iskanju s pomočjo helikopterja RSNZ, niso našli. Pilota, načelnik GRS Mojstrana in miličnik-reševalec so pregledali planinske koče na Planiki, Doliču, poleteli so do »Morbenje«, stare kasarne, bili so pri Aljaževem stolpu na vrhu Triglava, pri meteorologih na Kredarici, toda brez uspehov. Ob severni Triglavski steni so leteli, lebdeli in iskali sledi za pogrešanim alpinistom. Upanja, da bi našli Marka živega, ni več.
Od doma je odšel 14. januarja, drugi dan bi moral začeti z vzponom v severni Triglavski steni, v četrtek, 17. januarja pa bi moral biti doma. Bohinjski in mojstranski reševalci so ga iskali v petek in soboto, nizka oblačnost pa tedaj posadki helikopterja poletov v Triglavsko pogorje ni dovoljevala
M. K.
Smučarja zasul plaz
LJUBLJANA, 20. januarja - Kot smo izvedeli, se je na smučanju v Italiji ponesrečil konec prejšnjega tedna 31-letni Matevž Sketelj iz Ljubljane. O nesreči je zaenkrat znano le to, da je smučarja zasul snežni plaz na Passu Tonale v Dolomitih.
Passo Tonale: snežni plaz zasul smučarja
Ljubljančan Matevž Sketelj se je zadušil v snežnem plazu na Passu Tonale - Smučarji niso upoštevali znakov, ki so opozarjali na nevarnost
LJUBLJANA, 22. januarja - Minulo soboto je družina Sketelj iz Mirja 5 v Ljubljani dobila žalostno obvestilo, da je pod snežno odejo umrl njihov sin, 31-letni Matevž Sketelj. Izkušenega smučarja je v Dolomitih, točneje na Passu Tonale v Italiji, še s tremi tovariši zasul snežni plaz. Hitra akcija gorskih reševalcev in zdravnika ni mogla več pomagati mlademu gradbenemu inženirju iz Ljubljane.
S Kompasovim izletom je Matevž Sketelj odšel na smučanje v Italijo. Iz hotela so hodili smučat na razna smučišča v Dolomitih, predvsem na Passo Tonale. V petek okrog 9. ure zjutraj je skupina smučarjev, med njimi tudi Matevž, odšla na smučanje.
Ker je bilo izredno lepo in sončno jutro, so vzeli s seboj hrano za ves dan. Nekje med 13. in 14. uro, ko na Passu Tonale ne obratujejo več žičnice, so štirje iz te skupine odšli s smučmi na ramah proti bližnjemu vrhu. Približno pol ure so porabili do vrha Blais. S smučišča so se oddaljili, čeprav so tod postavljeni znaki, ki opozarjajo na nevaren del pogorja, predvsem pa izven tega kroga prepovedujejo hojo in smuko. Smučarji so si hoteli namreč z vrha Blaisa razgledati okolico in se med tem sončiti.
Po krajšem izletu so se s smučmi spustili do prve vlečnice. Med spustom so približno s sredine poti s smučmi prerezali snežno gmoto, tako da se je sprožili manjši plaz. Lavina se je pomaknila za več kot 20 metrov in pod seboj pokopala smučarje.
Gorski reševalci in zdravnik, ki so bili na kraju nesreče že po desetih minutah, so lahko samo ugotovili, da je Matevža Sketlja plaz zasul meter globoko. Ko so ga potegnili iz snežnega objema, je bilo že prepozno: zadušil se je. Ostali trije so bili nepoškodovani.
Italijanski preiskovalci so v zvezi s to nesrečo, ki je po njihovih merilih sploh ne štejejo za gorsko nesrečo, povedali, da je krivda predvsem na strani smučarjev.
Ko smo danes dopoldan poklicali hotel na Passu Tonale, kjer je še nekaj naših smučarjev, smo zvedeli, da močno sneži, zato doslej še niso mogli prepeljati trpla Matevža Sketlja v Ljubljano. To bodo lahko storili šele jutri zjutraj.
ŽARKO HOJNIK
Matevž Sketelj
V petek so v Ljubljani pokopali dolgoletnega igralca in trenerja vaterpolske ekipe iz Kopra, komaj 31-letnega Matevža Sketlja, ki se je smrtno ponesrečil na smučanju v italijanskih Alpah.
Koprska vaterpolska ekipa jez njim izgubila igralca, kapetana in učitelja. Čeprav je živel v Ljubljani, pa je ves prosti čas prebil v Kopru in tam snoval načrte za boljše športne dosežke. Pred devetimi leti se je začel ukvarjati z vaterpolom in se pred sedmimi že veselil velikega uspeha - uvrstitve v II. zvezno ligo. Navzlic številnim težavam in problemom je vztrajal pri delu, njegovo prizadevnost pa so znali ceniti tudi njegovi tovariši, ki so ga izbrali za kapetana in trenerja. Večkrat so se koprski vaterpolisti v hudi konkurenci uvrstili tik pod vrhom, to pa je bila tudi najboljša nagrada za ves njegov trud. Načrtoval je še večje dosežke koprskega vaterpola, toda sneg, ki mu je bil prav tako vdan kot vodi, je prekrižal njegove načrte.
J. J.